Kozmetično tržišče 27 držav Evropske unije je veliko kot ameriško in japonsko skupaj, a povprečna letna poraba na kozmetiko po prebivalcu predstavlja 128 evrov.
Najbolj prodajana je kozmetična kategorija higienskih potrebščin, kot so milo, geli za prhanje, zobne paste, sledijo parfumi, preparati za nego kože in zaščito pred soncem, medtem ko sta na zadnjem mestu dekorativna kozmetika in kozmetika za nego las.
Izdelki za nego kože s poudarkom na negi proti staranju so najbolj prodajana kategorija vse bolj starejšega prebivalstva Starega kontinenta. Celo 50 odstotkov Evropejk najbolj skrbijo temni podočnjaki, mlahava koža in strije. Trenutno počiva potrošnja na generaciji, ki ni lojalna eni sami blagovni znamki, želi takojšne rezultate in multifunkcionalne izdelke.
Paradoksalno, obstaja velika razlika med prakso in racionalnim mišljenjem povprečne Evropejke o negi proti staranju, ki beleži dvakrat večjo rast v primerjavi s prodajo parfumov, dekorativne kozmetike in izdelkov za lase. Glede na podatke čikaškega podjetja za raziskovanje tržišča Mintel celo 69 odstotkov potrošnikov meni, da je dostojno staranje odvisno od dobre genetske dediščine in ne od krem.
Istočasno pa ta skepticizem negirajo konkretne številke, ki kažejo, da prodaja izdelkov proti staranju še nikoli ni bila boljša. Očitno gre za pristop: Vem, da mi krema ne pomaga, slabše pa tudi ne bo. Dve tretjini vseh izdelkov proti staranju pokupijo Francozinje (62 odstotkov), za petami so jim Italijanke, Španke in Britanke. Medtem ko se starejše Nemke ne obremenjujejo z gubami (49 odstotkov), več časa in denarja vložijo v pričesko. Francija je s 35-odstotnim deležem največji svetovni izvoznik kozmetike, kar je dvakrat več od Nemčije, ki je s 17 odstotki drugi evropski izvoznik. Na podlagi Niveinih raziskovanj tržišča (v katerih je sodelovalo 528 žensk v starosti od 20 do 70 let v Nemčiji, Franciji, Rusiji, Kitajski, Braziliji, Ameriki) je zanimivo, da le Francozinje in Nemke ne prezirajo sivih las, predvsem če so oblikovani v lepo pričesko.
Organska kozmetika in koncept wellness sproščanja je druga najhitrejša rastoča kategorija v EU, ki se je v zadnjih šestih letih z ozadja preselila v ospredje kot želja po čim manj sintetičnih in več naravnih rastlinskih izvlečkih organskega porekla. Da bi zadovoljili zahteve novega sloja potrošnikov, so blagovne znamke, ki do zdaj niso bile ljubiteljice koncepta zelene kozmetike, postale predhodnice trenda nu natural (kar bi v prostem prevodu pomenilo nova prihodnost). Danes so celo na izdelkih široke potrošnje napisi brez (parabenov, konzervansov, umetnih barvil …), v odstotkih so navedeni organski izvlečki, embalaža je le redko nerazgradljiva.
Evropska unija je leta 2007 prepovedala uporabo potencialnih škodljivih kemikalij in uvedla obvezno testiranje kozmetike, Francozi pa so leta 2010 skrb za uravnavo in oglaševanje naravnih izdelkov prepustili državnemu organu Autorité de Regulation Professionelle de la Publicité, ki je postavil jasna pravila. Da se izdelek lahko oglašuje kot organski, mora vsebovati 95 odstotkov organskih sestavin ali izvlečkov naravnega porekla. Prepovedal je tudi uporabo fraz, kot so brez parabenov, ker bi te lahko potrošnika navedle, da začnejo dvomiti v določene sestavine.
Prevedla Petra Windschnurer,
fotografija promocijsko gradivo Maybelline New York
