V nasprotju z vrtnico ali jasminom imena sintetičnih sestavin niso poetična, vendar ne dišijo nič manj opojno.
Kaj je v imenu? Kar imenujemo vrtnica, bi pod drugim imenom dehtelo prav tako opojno. (William Shakespeare, Romeo in Julija). Strokovnjaki za marketing trdijo nasprotno: vse je v imenu. Vsekakor je v njem veliko več, kot bi katerakoli Julija hotela priznati. Če ne bi bilo tako, se zagotovo ne bi razvila takšna PR-mašinerija za vsako lansiranje parfuma. Pa se vprašajte, katera novost bi vam prej požgečkala domišljijo? Tista, ki se oglašuje kot spoj etil-maltola in irisa ali kot vonj pravkar flambiranih jagod, prežetih z esenco perunike iz Firenc? Seveda gre v obeh primerih za isti parfum: Lâncomov La vie est belle.
Na žalost grobi nazivi sintetično pridobljenih dišavnih molekul res niso poetični. Etil-maltol in lakton ne vabita domišljije na potovanje med cvetna polja najbolj dišečega francoskega mesteca, kot vabi vrtnica iz Grassa, niti nimajo moči teleportiranja v eksotične kraje zapeljivega pačulija iz Indonezije.
Zaradi potrebe ob ustvarjanju originalnih parfumov ter tudi zaradi dejstva, da so številne dišavne sestavine postale predrage ali celo nedostopne v naravni obliki, so se sintetične molekule v parfumeriji prvič pojavile leta 1882. Za to je zaslužen Paul Parquet, ki je za hišo Houbigant ustvaril Fougère Royale, parfum s sintetično pridobljeno molekulo kumarina, sladkega vonja po marcipanu. Sedem let pozneje je Aimé Guerlain predstavil Jicky, pogosto imenovan kot prvi moderen parfum, za katerega je uporabil sintetično vaniljo, ker z naravno domnevno ni mogel doseči želenega učinka. »Po skoraj 150 letih je skrajni čas, da se nehamo ozirati za imeni,« meni zelo zaželen francoski nos armenskega porekla Francis Kurkdjian, ki je pred 18 leti kot 25-letni debitant ustvaril Gaultierov parfum Le Mâle in pozneje nanizal hite, kot so Rodriguezov For Her, Lady Vengeance za Juliette Has a Gun, Le Parfum za Elie Saab ...
Kaj so pravzaprav sintetične molekule? Parfumarji in kemiki jih imenujejo definirana telesa. To so lahko molekule, izolirane iz obstoječih dišav (identične naravnim), ali tiste, ki izvirajo iz neobstoječih, popolnoma izmišljenih (umetnih) vonjav. Sintetične molekule obstajajo v obliki pudra, tekočine in kristalov, kar parfumarjem omogoča razširitev dišavne palete z novimi, izmišljenimi vonji ter tudi pridobivanje dišečih sestavin, ki jih je nemogoče izlužiti iz narave, na primer, ne boste verjeli, vonj šmarnice.
V nasprotju s kompleksnimi naravnimi esencami, ki imajo lahko tudi po 200 molekul (na primer jasmin), so sintetične molekule veliko preprostejše. »Parfumu dajo strukturo in povečajo njegovo dišavno intenziteto, vendar zato niso nič bolj poceni kot naravne, niti ni z njimi lažje delati,« razloži Francis Kurkdjian, ki se je poskusil v ustvarjanju popolnoma naravnega parfuma, kakršnega bi lahko nosila Marija Antoaneta. »Življenje parfumarjev bi bilo brez sintetičnih molekul nemogoče; predstavljajo tri četrtine vseh sestavin v parfumu,« zaključi Francis.
Čas je, da jih spoznamo in jim izrazimo globoko spoštovanje.
»Če rečete, da je parfum umeten, je to tako, kot bi slike Kandinskega ali Joan Mitchell razglasili za manj vredne, ker so naslikane s sintetičnimi barvami,« pravi ugleden parfumski kritik pri New York Timesu, Chandler Burr, v svoji knjigi The Perfect Scent.
Etil-maltol, vonj flambiranih jagod
Molekula etil-maltola ali sintetična karamela, ki jo je leta 1992 proslavil Angel, Thierry Mugler, prvi gurmanski parfum, orientiran orientalno, je glavni razlog za tolikšno priljubljenost sladkih dišav. Med mlado generacijo, ki je odrasla z gumiranimi bomboni in odišavljenimi žvečilnimi gumiji, ta vonj skoraj izziva odvisnost.
Kje ga najdemo danes? V parfumski vodi La vie est belle, Lancôme, v toaletni vodi Candy, L'Eau, Prada, v parfumski vodi Coco Noir, Chanel, in parfumu Manifesto, YSL.
Hedoin, sprehod po kraljevskem cvetličnem vrtu
Kot pravi njegovo ime, gre za molekulo čistega užitka. Njen neulovljivi značaj izžareva svežino prefinjenega jasmina, zato se pogosto uporablja v cvetličnih vonjih, da se poudari njihova zračnost. Najdemo jo v klasikih, kot so Chanelov Cristalle, Eau de Rochas, Diorjev J'Adore. Parfumski nos Edmond Roudnitska je leta 1966 združil jasmin z dvema odstotkoma hedoina v slavnem moškem vonju Eau Sauvage, Dior.
Kje ga najdemo danes? Rekordno koncentracijo (predstavlja celo 50 odstotkov formule) že 15 let vzdržuje parfum Odeur 53, Comme de Garçons. Najdemo ga še v toaletni vodi Le Parfum, Elie Saab, v novi različici Diorjeve J'Adore, Voile de Parfum in v toaletni vodi Sheer Beauty Essence, Calvin Klein.
Mošusi, atmosfera po dežju
Ena izmed največjih parfumskih družin je od svojega začetka, leta 1880, pa vse do danes zbrala več kot 50 sintetično pridobljenih molekul. V nasprotju z živalskim se sintetični mošus imenuje beli. Esence mošusa so zares vsestranske, delikatne in ženstvene. Na koži enako učinkovito oživljajo vonj zemlje po dežju kot kristalno svežino rosnega rastlinjaka.
Kje ga najdemo danes? V toaletni vodi L'Eau, For Her, Narciso Rodriguez, in v La petite Robe noire, Guerlain, v Acqua di Gioia, Eau Fraiche, Giorgio Armani, in v poletni različici toaletne vode Dahlia Noir, L'Eau, Givenchy.
Lakton, kremni sadni frape
Ta nežni vonj bi se lahko opisal kot šopek iz frapeja breskve, marelice, slive in fige z zrnci kokosovega oreha. Molekula laktona je premierno predstavljena v Guerlainovem slavnem parfumu Mitsouko, takoj po prvi svetovni vojni, da bi z začetkom druge lahko nastopila v parfumu Femme, Rochas, pa nato v Lancômovem Trésorju leta 1952. Konec devetdesetih je kremasto mlečna esenca laktona plenila v Guccijevem parfumu Rush, o katerem parfumski nos Jean-Claude Ellena meni, da je genialno delo abstraktne umetnosti.
Kje ga najdemo danes? V parfumski vodi Soir de Lune, Sisley, in v Guilty Black, Gucci, v vodici Fleur de Figuier, Roger & Gallet, in pravkar lansiranem parfumu Le Parfum, Carven.
Kalon, slan morski vetrič
Ena od najmlajših sintetičnih molekul je svetu parfumerije zavladala v začetku minimalističnih devetdesetih, zahvaljujoč svoji kakovosti, velikemu dosegu in intenzivnemu vonju, kombinaciji metalnega in ledenega. Prav te naštete lastnosti so dale strukturo tako imenovanim vodnim parfumskim kreacijam, katerih priljubljenost ni danes nič manjša.
Kje ga najdemo danes? V Alien, Aqua Chic, Thierry Mugler, v L'Eau, Lacoste, v toaletni vodi L'Eau d'Issey, Summer, Issey Miyake, ter v cvetlično-sadni uspešnici Light Blue, Dolce & Gabbana, ki osvaja že kar 12 let.
Prevedla in priredila: Petra Windschnurer
