Kaj pomeni čista kozmetika in katere pogoje mora izpolnjevati

Prvi korak k negovani in zdravi koži boste storili, če se naučite brati deklaracije na negovalnih izdelkih. Petra Marinko, ustanoviteljica blagovne znamke NABIE

Lepota, 28. 8. 2021
Kaj pomeni čista kozmetika in katere pogoje mora izpolnjevati - Foto: Profimedia Profimedia

Enako, kot je pomembno, kaj vnašate v telo, je pomembno, kaj nanašate na kožo. Trg je namreč preplavljen s kozmetičnimi in negovalnimi izdelki, ki nemalokrat vsebujejo sestavine, ki niso niti malo prijazne koži. V številnih izdelkih je ogromno škodljivih snovi, katerih posledice so pri nekaterih vidne takoj, pri drugih, ko jih nehajo uporabljati, pri tretjih so škodljive kombinacije sestavin, četrte skupek škodljivih učinkov prizadene šele čez nekaj let. Seveda je vsem všeč, da izdelek diši, se lepo nanaša, je mazljiv, naredi gladko kožo in ob tem še kaj pozdravi. A številne raziskave danes nakazujejo, da se večina omenjenih lastnosti lahko doseže tudi s 'čisto' kozmetiko. Mineralna olja, hormonski motilci, parfumi, barvila, sestavine, ki podaljšajo rok trajanja, konzervansi, kortikosteroidi, sulfati in filtri so le nekatere snovi, ki lahko na koži in telesu pustijo neželene posledice. Sledi, ki jih ni mogoče vedno izbrisati.

Branje deklaracij in sestavin bi danes moralo biti stalnica.

Pa vendar je v hitrem tempu življenja to včasih težko. Ozaveščanju o neškodljivosti sestavin v negovalnih izdelkih pa bi morale blagovne znamke nameniti vsaj toliko pozornosti kot svojemu zaslužku. Čista kozmetika oziroma angleško clean cosmetic ali clean beauty je trend, ki se je v tujini že vsekakor dobro uveljavil. To je kozmetika, ki ne vsebuje skrivnih sestavin in predvsem ne trdi, da je nekaj, kar ni. Je sinonim za netoksično kozmetiko in ni nujno, da je stoodstotno popolna oziroma popolnoma naravna in brez konzervansov ... Čista kozmetika pomeni varna kozmetika, pomeni, da iz vsakdanjega življenja odstranimo čim več strupov. Čista kozmetika je tudi stvar ozaveščanja – zaradi pomanjkljive regulacije na področju kozmetične industrije najdemo v proizvodih za vsakodnevno nego včasih zelo strašljive sestavine. Sestavine, ki lahko povzročajo raka, dermatitis, alergije in vrsto drugih zdravstvenih težav. To pomeni, da je skrb za varnost izdelkov prepuščena potrošniku.

Ali mora biti čista kozmetika naravna, organska in zelena?

Dolgo je veljalo, da so zvezde čiste kozmetike izdelki, ki vsebujejo le naravne sestavine. A naravno in organsko ne pomeni nujno tudi varno. Jesenski podlesek je na primer stoodstotno naraven, a zaradi njega vsako leto umre kakšen človek v Sloveniji. Veliki dežen je stoodstotno naraven, a ob stiku s kožo povzroča opeklinam podobne mehurje, ki po navadi zahtevajo zdravniško oskrbo … In še bi lahko naštevali. Tudi v naravi so strupene snovi in naravna ali organska kozmetika ni nikakršno zagotovilo, da je tudi varna. 'Brez konzervansov' je bila še ena izmed paradnih trditev. Kozmetična znanost se pospešeno razvija in danes poznamo že vrsto varnih sintetičnih sestavin, tudi varnih sintetičnih konzervansov. Vsak kozmetični izdelek bi moral vsebovati varen konzervans, ki bi vzdrževal stabilnost izdelka (sladkor v marmeladi in sol v pršutu sta tako na primer povsem varna konzervansa v hrani), saj lahko drugače pride do porušenja sestave in kemičnega reagiranja med (tudi čisto naravnimi) sestavinami. To pa lahko privede do morebitnih toksičnih učinkov. Dokler so sestavine netoksične in dokazano varne, so lahko del čiste kozmetike. Podobno kot naravno tudi organsko kozmetiko pogosto zamenjajo s pojmom čista kozmetika. Tako kot pri hrani – organske sestavine ponujajo mnogo prednosti, vendar so tudi neorganske sestavine lahko varne. Zelena kozmetika pa je precej neopredeljen pojem, ki lahko zadeva botanično, vegansko, nepreizkušeno na živalih, okolju prijazno in trajnostno. A čeprav izdelek združuje vse našteto, ni nujno, da je 'čist', vsebuje lahko toksične sestavine. In nasprotno – če izdelek vsebuje le varne sestavine, ki so konvencionalno pridobljene iz živalskih proizvodov (na primer čebelji vosek, med, svila …), je vseeno 'čist', čeprav ni zelen. Če povzamemo: ni nujno, da je naravna, organska ali zelena kozmetika čista, in ni nujno, da je čista kozmetika naravna, organska in zelena.

Čista kozmetika mora izpolnjevati vsaj dva kriterija:

Netoksične sestavine

V osnovi čista kozmetika pomeni, da lahko uporabljamo določen izdelek, ne da bi pri tem ogrozili zdravje. Proizvodi morajo vsebovati le sestavine, ki so varne in netoksične.

Transparentno označevanje

Sestavine morajo biti na embalaži transparentno navedene. Primer netransparentne navedbe je na primer izraz parfum ali dišava. Zaradi pomanjkljive regulacije na tem področju lahko pod ta izraz podjetja skrijejo marsikaj. Drug primer je na primer zavajanje z zvenečimi pridevniki, kot so naravno, ekološko, organsko – ta praksa je precej razširjena in je dobila celo svoj izraz: greenwashing.

Sestavine, ki se jim moramo izogibati v velikem loku:

Parabeni: propilparaben, izobutilparaben (propylparaben, isobutylparaben)

Parfumi/dišave

Kemični UV-filtri: oktinoksat, oksibenzon (octinoxate, oxybenzone), dietanolamin (diethanolamine – DEA), triklozan (triclosan)

Ftalati: dibutil ftalat (dibutyl phthalate), natrijev lauret sulfat (sodium laureth sulfate – SLS), formaldehid (formaldehyde)

Polietilen (PGE): PGE-10 laurat, (PGE-10 laurate), butiliran hidroksianizol (butylated, hydroxyanisole – BHA)

Fotografija: Profimedia

Preberite še: Mariah Carey nas je očarala v čudoviti večerni obleki

Priporočamo tudi: Blake Lively danes praznuje 34. rojstni dan! Oglejte si njene najlepše modne trenutke

Najbolj brano