Zdravje: želodčne težave

Bolečine v želodcu so ponavadi povezane s prehrano. Še tako navidezno nedolžne težave pa lahko vodijo do resnejših zdravstvenih zapletov, zato je pomembno, da jih znamo prepoznati. Z upoštevanjem nekaterih nasvetov se lahko nekaterim tudi izognemo.

Živimo od tega, kar prebavimo

Želodec je vrečasto razširjeni del prebavne cevi in leži na levi strani v trebušni votlini tik pod prepono. V njegovi steni so gladke mišice, notranjost pokriva sluznica, v kateri je na milijone majhnih žlez, ki izločajo želodčni sok. Slednji vsebuje encime za razkrajanje beljakovin in zasirjenje mleka ter razredčeno solno kislino, ki pospešuje gibanje mišic želodčne stene. Naloga želodca je shranjevanje obrokov hrane, ki se s pomočjo želodčne kisline in encima pepsina v njem delno tudi prebavi. Podobno kot se nam ob pogledu na okusno hrano začnejo cediti sline, tudi želodčne in druge prebavne žleze takrat sprožijo večje izločanje prebavnih sokov. Prebavljanje je zato izdatnejše, saj ne živimo od tega, kar pojemo, temveč od tega, kar prebavimo. Prebavljanje v želodcu traja od dveh do petih ur, želodčna stena se ves čas krči in hrana se tako dobro premeša z želodčnim sokom. Maščobe krčenje želodca na primer zadržujejo, zato tovrstna hrana v njem ostane dlje; nekatere začimbe pa pospešujejo njegovo krčenje.

Tudi strah, jeza, razburjenje lahko zaustavljajo delovanje želodca, zato je zelo pomembno, da jemo v mirnem okolju in dobrem razpoloženju. Ponavadi telo samo uravna količino nastale kisline, ki je potrebna za prebavljanje. Občutljivo ravnotežje v želodcu pa največkrat porušimo sami – z neustreznimi življenjskimi navadami in predvsem s prehrano. Telo tedaj izloča preveč želodčne kisline, posledica pa so želodčne težave, kot so napenjanje v želodcu, občutek polnosti, kislo spahovanje, slabost in bruhanje, želodčni krči, vnetje želodčne sluznice (gastritis), pekoča bolečina v prsnem košu za prsnico zlasti po ali med obroki in ponoči (zgaga) in slaba prebava. V hujših primerih lahko postane želodec tako razdražljiv, da pride do vnetja sluznice želodca in požiralnika ter razjede na želodcu, dvanajsterniku in požiralniku. Zato ne odlašajte in raje čim prej stopite do zdravnika! Kako prepoznati težave in kako se jim izogniti in jih premagati, nam je svetovala gastroenterologinja dr. Francesca Calella iz Firenc.

Kako prepoznati zgago?

»Za zgago je značilen pekoč občutek v predelu želodca, ki se širi navzgor proti grlu. Temu lahko sledi simptom gastroezofagnega refluksa, vračanja kisline iz želodca v požiralnik. Težave ponavadi nastopijo po obroku ali med ležanjem. Vzrok za prekomerno izločanje želodčne kisline je predvsem neprimerna prehrana. Zelo nezdravi so redki in obilni obroki, še posebej večerja. K težavam z zgago lahko pripomore tudi določena vrste hrane, ki pospešuje izločanje želodčne kisline, zato naj bi se izogibali predvsem močnim začimbam, čebuli in česnu ter mastni hrani, ki se dolgo prebavljajo in s tem obtežijo želodec, mleku in mlečnim izdelkom, ki vsebujejo veliko kalcija, kar pospeši izločanje želodčne kisline, alkoholu, kavi, pravemu čaju in tobaku, « pojasnjuje Dr. Francesca Calella.

Razjeda na želodcu in dvanajsterniku in vnetje želodčne sluznice

Čir, razjeda ali rana na želodčni steni je resna želodčna bolezen. Do nje pride, kadar je ves čas preveč solne kisline v želodčnem soku, ki počasi razjeda steno. V izbljuvkih je takrat pogosto temna kri. Bolečina se ponavadi pojavi kmalu po obroku in je pogosto povezana z napihovanjem, slabostjo in napenjanjem, pride pa lahko tudi do črevesnih težav. Zdravniki svetujejo redno opazovanje blata, saj ni nujno, da krvavitev iz razjede vedno spremlja bolečina. Vnetje želodčne sluznice pa se pojavi, če jemo preveč, če jemo prevročo ali premrzlo hrano oziroma če hrano premalo prežvečimo. Takšno vnetje lahko povzroči tudi pokvarjena hrana. Zdravnik bolezen potrdi z rentgenskim pregledom in jo začne takoj primerno zdraviti. Razjedo na dvanajsterniku pa ponavadi občutimo kot bolečino ob praznem želodcu, ki popusti po zaužitju hrane, ponovno pa se lahko pojavi čez nekaj ur po obroku.

Bakterija Helicobakter pylori

Vzroki za razjedo na želodcu in dvanajsterniku, aktivni gastritis, so kar pri 90 odstotkih bolnikov nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak) ali pa bakterija Helicobacter pylori. Pomen slednje za nastanek razjed so odkrili šele v zgodnjih 80. letih, okužba z njo pa je najpogostejša kronična okužba na svetu (okuženih je približno polovica prebivalstva), čeprav se zaradi večje kakovosti življenja število obolenj v zadnjem času zmanjšuje. Okuženih naj bi bilo 20 odstotkov 30-letnikov, s starostjo pa ta odstotek raste. Najpogostejša prenosa sta oralni in fekalno-oralni. Težave, ki jih bolnik ponavadi občuti, so stalna topa bolečina v trebuhu, napihnjenost, polnost, pekoči občutek v žlički, spahovanje, izguba teka in hujšanje. Drugi dejavniki tveganja so starost nad 60 let, želodčne težave in krvavitve iz prebavil v preteklosti, jemanje kortikosteroidov in zdravil proti strjevanju krvi. Odprava bakterije močno zmanjša tveganje ponovnega pojava razjede dvanajsternika, možnost nastanka raka na želodcu pa je večja pri bolnikih, okuženih s to bakterijo.

Kako jo odkrijemo?

Zanesljivi metodi za dokazovanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori sta hitri ureazni test, znan pod imenom HUT, in odkrivanje bakterije z mikroskopom v drobcih želodčne sluznice. Njeno prisotnost pa lahko odkrijejo tudi s posebnim dihalnim testom in z dokazovanjem delcev bakterije v blatu.

Zdravljenje

Kratkotrajno in prehodno izboljšanje lahko dosežemo z antacidi, s še učinkovitejšimi zaviralci histaminskih receptorjev H2 in z zaviralci protonske črpalke, ki vplivajo na količino izločene želodčne kisline. Če zdravnik z gastroskopijo potrdi razjede na želodcu ali dvanajsterniku, ponavadi predpiše zaviralce protonske črpalke, ki jih bolniki jemljejo do štiri tedne. Če dokaže prisotnost bakterije v želodcu, predpiše še antibiotike. Najpogostejši kombinaciji sta metronidazol in klaritromicin ali amoksicilin in klaritromicin. Antibiotično zdravljenje traja ponavadi od sedem do deset dni.

Gastroskopija

Najpomembnejša preiskava za potrjevanje želodčnih razjed je endoskopska preiskava oziroma gastroskopija. Z njo pregledujejo tudi požiralnik in dvanajsternik. Danes uporabljajo upogljive aparate, opremljene z videosistemi, da lahko spremljajo sliko na zaslonu.

Kdaj na gastroskopijo?

Ponavadi se zdravnik za gastroskopijo odloči, kadar so simptomi dolgotrajni oziroma po 50. letu, ko je tveganje za raka na želodcu in prebavilih večje. Preiskavo predpiše tudi, če se kot posledici krvavitve iz prebavil pojavita črno blato in bruhanje krvi.

Kako poteka?

Preiskavo opravljajo na tešče, kar pomeni, da bolnik najmanj osem ur pred pregledom ne sme jesti. Med posegom pacient leži na levem boku, v usta mu vstavijo ustnik, ki pripravo zaščiti pred zobmi; nato mu v usta vstavijo cevko iz lateksa, v kateri so optična vlakna, povezana z videonapravo – pacient jo mora ‘pogoltniti’ in med posegom globoko in počasi dihati. Za boljšo vidljivost med preiskavo skozi cevko napolnijo želodec z zrakom, zato ima pacient lahko občutek napihnjenosti.

Če gre zgolj za diagnostični pregled in ni potreben odvzem vzorca tkiva oziroma ni treba opraviti endoskopskega posega, traja poseg eno do dve minuti. Kadar je treba odstraniti izrastke na površini sluznice ali zdraviti krvaveče rane, lahko poseg opravijo pod anestezijo.

Ena novejših tehnik pregledovanja notranjosti želodca je skozi nosno votlino, ki je za večino pacientov tudi manj neprijetna. Pri tem pregledu tanko sondo napeljejo skozi nosnico in prek grla do želodca. Ta način ni primeren za kirurške posege, uporabljajo ga predvsem za diagnostične preglede, čeprav je vidljivost slabša kot pri klasični gastroskopiji.

Pripravila: Živa M. Brecelj