V vseh brezzveznih filmih in celo onih malo manj je vedno moški ali, konkretneje, mož in oče tisti, ki še pred dobro jutro zavpije: »Draga, teč grem.« Ponavadi ima poleg tekaških čevljev tudi ljubico in/ali zavozlan primer v službi. Tek nanj deluje terapevtsko, omogoča mu beg od vseh in vsega.
Ob povratku mu je vse jasno, kje je morilsko orožje, kako bo upravičil račun za hotel ter kako bo ženi in otroku navidez povrnil izgubljeni raj za nadaljnje tri mesece. Torej je v teku nekaj, kar vsaj za hip in za odtenek pomodri ljudi. Če k temu dodaš še manekenske noge stričkov, ki v pajkicah drobijo korake, je morda za ženske ne samo vredno, ampak nujno, da zavežejo jezik – in vezalke.
Tek na šesto metrov je bila disciplina na kartončku za šolsko testiranje, ki bi jo in sem tudi jo najraje preskočila. V vseh preostalih nisem bila kaj boljša, so pa vsaj trajale manj časa. To je bil moj mini maratonček, ki je začel zbadati pod rebri že po prvi polovici. Da mi je zalilo sinuse in grlo, pa sem tako ali tako imela za znak, da bom zbolela, če bom nadaljevala. Preostanek poti sem prehodila in hodim še danes.
Pravzaprav so noge moje edino prevozno sredstvo. Na kolesu sem preveč ranljiva, izpita za avto nimam, torej tudi vespa odpade, avtobusi v konici sopihajo kot starčki. Tehniko sem izpilila do zadnjega koraka in sem hitra, neverjetno hitra, pravzaprav sem prepričana, da držim rekord za pot od Župančičeve jame do Aškerčeve. Ne verjamete? Poskusite, dam vam dvajset minut. Zame je vse ‘walking distance’, skratka, povsod lahko pridem peš. Zakaj bi torej tekla?
Na štiri noge
Začeti je težko, vztrajati še težje, zato je toliko pomembneje, da štartamo, kot da bomo to počeli zdaj, od tega trenutka, pa vse do konca življenja. To pomeni, da se bomo zadeve lotili malo bolj premišljeno kot v času, ko smo tekali okrog vrtca. Če znaš hoditi, še ne pomeni, da znaš teči. Sama sem to izvedela na precej boleč in nenavaden način, diagnoza je bila nejasna, nekaj med zvitim gležnjem in poškodbo na mehkem tkivu, še sedaj se nikomur ne sanja, zakaj je do tega prišlo, saj ni noga v nobenem trenutku ušla iz nadzora. Ko se bom po petih tednih vrnila na mesto zločina, me čaka ne mala šola teka, ampak jasli.
Ker se tek reklamira kot šport za vsakogar, ki ima doma kakršnekoli športne copate, četudi zlizane allstarke, je matematika enostavna: nič me ne stane, ker to počnem na javni površini in ker ne potrebujem vaditelja, poleg tega pa mi ne bo niti nerodno, ker bom to počela sama, inkognito, še najbolje, ko se zvečeri. S tako logiko ne boste prišle daleč, če boste imele to srečo, da vas že za prvim vogalom ne bo povozil sosedov avto, se boste prej ali slej povozile same.
Športne device tako kot vse druge potrebujejo nekoga z izkušnjami, da jih bo vpeljal v ta čudoviti svet . . česa že? Aja, teka. Kot se za prvič spodobi, je najbolje, da se zadeve lotite na štiri oči oziroma štiri noge. Partnerja iščite med osebnimi trenerji, ki niso tako kot večina specializirani za fitnes, ampak tudi za tek. Ena od njih je Jasna Zagrajšek (www.aktivno-zivljenje.com), ki poskuša iz mene hodca narediti mene tekačico. Vsekakor so za začetnike nujno potrebne predpriprave, vsaj dva meseca dela v fitnesu, da se mišice prebudijo iz globokega spanca in se nabere kondicija. Tudi pozneje, ko enkrat stečete, je priporočljiva kombinirana vadba: dvakrat na teden tek in dvakrat na teden vaje za moč. Če dodate še jutranjo jogo, boste brez težav osvojile maraton in še svet.
Pepelkin alibi
Selitev iz dvorane na prosto ni stresna le zaradi svežega zraka, ampak tudi zaradi tal. Tekoči trak v fitnesu se pač močno razlikuje od površin tam zunaj. Mestne punce bodo morale zaviti vsaj v park, če se že bojijo gozdnih živalic, saj se je asfaltu priporočljivo izogniti v velikem krogu. Mimogrede, Ljubljanski maraton je kljub temu večinoma speljan po asfaltnih površinah. Vaša redna proga naj bo naravna in ravna, predvsem pa v bližini doma. Ob koncu tedna si za popestritev le privoščite tekaški izlet. Zveni preveč eko za urbana pljuča? Potem si predstavljajte nakupovanje oblek brez slabe vesti. Ko se boste začele ukvarjati s tekom, ne boste več zapravljale, ampak vlagale.
Stare bombažne majice so samo za brisanje prahu, ne potu. Potrebujete obleke iz sodobnih materialov, ki vlago odvajajo od telesa in omogočajo dihanje. Tako se boste za vedno znebile tistega zoprnega občutka, ko se od potu napiti bombaž oprime telesa, brrrr. Seveda pa ne zapravite vsega za pajkice, čeprav se jim je težko upreti, ampak za copate. Če kdaj potrebujete nasvet, potem ga pri nakupu tekaških superg. Da morajo biti številko večje, je šele začetek znanosti, zato se ne zadovoljite s prvimi. Če ste drugje pepelka, bodite tudi tukaj in ne odnehajte, dokler ne najdete pravega oziroma pravih. To je šele začetek poti do srečnega konca.
Tek brez ovir
Preden se poženete v dir, pomislite na može v pajkicah, ki ste jih tolikokrat opazovali iz avta. Kako tečejo? Delajo velike korake, dvigujejo kolena do brade in jim telo razmetava na vse strani? Ne, torej, zakaj bi to počele ve? Nikamor se vam ne mudi, a četudi bi se vam, z daljšimi koraki ne boste hitrejše, se boste pa prej utrudile ali celo poškodovale. Hitrost se skriva v hitrejšem gibanju gležnjev. Korak boste skrajšale takoj, ko se boste naučile pravilno postavljati ali, bolje, valjati stopala. Tek po prstih je rezerviran za šprinterje in za v klanec, vi svoj korak začnite s peto in ga naprej povaljajte vse do prstov. Toda nikar ne mislite, da so aktivne le noge, sodelovati mora vse telo.
Epicenter je predel pasu. Z nagnjenostjo trupa naprej, nazaj, levo, desno ne boste zajele dodatne moči, ampak ravno nasprotno. Drža naj bo pokončna, telo sproščeno, kar ne pomeni, da je mehko in opleta na vse strani. Roke niso le za okras, so partnerji nog. Pokrčite jih v komolcu, sprostite ob telo in spustite tam nekje do roba hlač. Pred vadbo se ogrejte z lahnim tekom in raztezanjem, tek kombinirajte s hojo, delajte intervale: pet minut teka, tri minute hoje, in postopoma podaljšujte čas teka. Pri tem ves čas poslušajte srce, komunikacijo z njim boste najlaže vzpostavile z merilnikom srčne frekvence. Ritem ste ujele, ko začutite, da se premikate prožno, kot podmazane, zraven pa umirjeno in globoko dihate.
Sklep
Po nekaj mesecih se je vprašanje zakaj teči spremenilo v zakaj ne. Odgovora ne najdem. Teren zanj je za vsako hišo, je vedno svež, nikoli zatohel, omogoča nam, da telo razumemo kot del sebe in obenem kot stroj, ki je večji od nas samih. Je individualna aktivnost, a ne nedružabna, za debato kliknite na www.tekaskiforum.net, za aktualne prireditve www.razgibajmozivljenje.net. Ni nadomestek za hojo, je nekaj popolnoma drugega, je šport par excellence. In, da, krasne noge so eden od stranskih učinkov.
Urša Jerkič
