Organska kozmetika

Prhanje z gelom, šamponiranje, uporaba balzama, umivanje zob z zobno pasto, pa nanos tonika, kreme proti staranju in ličil. Povprečno naj bi se človek vsako jutro ob vsakdanji rutini negovanja srečal s približno sto kemikalijami, četudi na nalepkah izdelkov piše, da vsebujejo naravne sestavine, trdita Aubrey Hampton in Susan Hussey, ustanoviteljica in podpredsednica marketinga pri podjetju Aubrey Organics. Skozi čas naj bi se v našem telesu kopičile in nihče pravzaprav ne ve, kakšni bodo končni rezultati.

Smrtonosna kozmetika

Ličila in izdelke za nego telesa povezujejo z alergičnimi reakcijami, zastrupitvami jeter, nevrološkimi in prebavnimi motnjami, spremembo imunosti, motnjami hormonskega ravnovesja, povzročitvijo kardiovaskularnih in drugih bolezni, tudi raka, preveliko občutljivostjo, vplivi na mišice, reproduktivnostjo in celo razvojem zarodka. Krive naj bi bile sestavine, ki jih telo pridno vsrka s površine kože. Strokovnjaki univerze Stirling na Škotskem pravijo, da ne bodo kar tako izginile: »Pesticidi so vzrok za motnje imunskega sistema pri milijonih ljudi po svetu. 25 odstotkov kemikalij je nevrotoksinov, povezanih z naraščanjem bolezni možganov.«

»Nekatere raziskave kažejo povezavo med konzervansi, kot so parabeni, in rakom na dojkah, « je za ameriško izdajo Elle izjavila Daria Myers, ena od ustanoviteljic kozmetične hiše Origins in njena globalna predsednica, »toda vsako negativno študijo ovrže pozitivna, ki pravi, da so konzervansi neškodljivi. Pred dvajsetimi leti so bili parabeni veliko odkritje, danes jih umikajo iz kozmetičnih izdelkov. Namesto njih uporab­ljamo na primer esencialna olja, vendar jih še preizkušamo. Ni čarobnega konzervansa, ki bi deloval povsod.«

Parabeni (metilparaben, etilparaben, propilparaben, isobutilparaben, butilparaben, benzilparaben) naj bi rušili delovanje človeškega organizma; povezujejo jih z razvojem raka na dojkah, resnimi poškodbami ploda, vplivi na reproduktivne težave, neplodnostjo, spremembami hormonskega ravnovesja, alergijami. Posnemali, blokirali, motili naj bi delovanje hormonov; med njimi najbolj ženski spolni hormon estrogen, ki usmerja rast in delitev celic v dojkah, najdemo podatke na spletni strani www.parabeni.com. Povzročili naj bi motnje v delovanju celotnega endokrinega sistema. Posledice parabenov, ki jih najdete skoraj v vsakem komercialnem negovalnem in kozmetičnem izdelku, naj bi bile torej brezmejne.

Mažemo se z nafto

Daria Myers priporoča, da se izogibamo tudi izdelkom, ki vsebujejo dioksin (toksična snov iz družine halogeniranih organskih spojin), propilen glikol, sulfat sodium lauryl, umetna barvila in dišave, para-amino-benzojevo kislino ali PABA, DEA (razkužila, narejena na njegovi osnovi, naj bi povzročala raka na jetrih in ledvicah) in nafto, ki je nerazgradljiva. »Ne razumem, zakaj bi kaj takšnega nanesla na svojo kožo? ! «

Veliko sestavin današnjih kozmetičnih in negovalnih izdelkov izhaja prav iz nafte. O tem se lahko poučite na straneh www.theorganicpharmacy.si in http://.vitamini.finechance.com/kozmeticne-sestavine.htm, kjer lahko preberete, da so glavna maziva v večini krem tekoči parafin, propilen glikol ali mineralna olja. Vsi so stranski produkti predelave nafte, ki jih v velikih količinah prevzame prav kozmetična industrija. »Izredno težko jih je odstraniti, zamašijo lahko pore in koži preprečijo dihanje; koža se nanje navadi in se začne luščiti, ko jih nehate uporabljati. Pogosto se ob zamenjavi kreme na osnovi mineralnih olj za kremo s snovmi organskega izvora koža odzove z detoksifikacijo, « pravijo pri The Organic Pharmacy. »Številna podjetja, ki uporabljajo umetne konzervanse, zatrjujejo, da gre za minimalne količine, ki ne škodijo. Ti omogočajo rok trajanja tudi do sedem let! Vendar pa smo prepričani, da je po naravni poti mogoče doseči trajanje do treh let, kar je dovolj za proizvajalce in veliko bolj zdravo za uporabnike.«

Na spletu izvemo, da so znanstveniki v človeškem tkivu odkrili več kot tristo kemičnih toksinov; pred letom 1940 jih niso poznali. V urinu so na primer zasledili phthalate, ki jih sicer uporabljajo, da je plastika za steklenice, iz katerih pijemo na primer kokakolo, pepsi, sprite, vodo Evian, bolj fleksibilna, so pa tudi sestavni del mnogih kozmetičnih izdelkov – od lakov do deodo­rantov. Nikoli jih ne navedejo na embalaži med sestavinami. Povezujejo jih s težavami pri zarodkih in vplivom na raven estrogena. Evropska unija naj bi uporabo dveh najbolj toksičnih DBP in DEHP že prepovedala. V rakastih tkivih so strokovnjaki odkrili konzervanse parabene, v človeški maščobi pa komponente dišav, kot je xylene. Slednjega pridobivajo iz nafte; dokazano je, da velike količine negativno vplivajo na možgane –

nekateri so celo prepričani, da je med povzročitelji alzheimerjeve bolezni –, povzročajo glavobole, vrtoglavico, občutek zmedenosti, poškodbe na koži, v očeh, grlu, nosu, spremembe na jetrih in ledvicah.

Koliko je naravnega?

Raziskav, ki bi natančno določale vpliv običajnih sestavin kozmetičnih izdelkov na zdravje, ni, ker jih, kot trdi vir na medmrežju www.shirleys-wellness-cafe.com/toxic-cosmetics.htm, ni treba opravljati. Tam opozarjajo tudi, da države premalo nadzirajo kozmetično industrijo in da so zahteve prenizko postavljene. Še prav poseben problem so izdelki, ki prodirajo globoko v kožo. Neprofitna ameriška okoljska raziskovalna organizacija EWG je v 120 kozmetičnih izdelkih našla sestavine, ki jih je ameriška vlada označila za verjetno rakotvorne. Po njihovih izračunih naj bi bila tako vsaka 13. ženska in vsak 23. moški prav vsak dan izpostavljena sestavinam v kozmetičnih izdelkih, ki bi lahko povzročile raka.

Torej bo treba začeti brati etikete na izdelkih – žal tudi pri tistih, o katerih proizvajalci trdijo, da so iz naravnih sestavin. Alternativa za nego telesa je uporaba organskih izdelkov. Če so res organski, potem bi jih lahko pojedli, menijo na spletu, saj ne bi smeli vsebovati nikakršnih kemikalij, umetnih barvil in konzervansov, sestavin živalskega izvora, ostankov pesticidov in herbicidov, topil, mineralnih olj. Rok trajanja bi moral biti zelo omejen, največ leto dni, izdelek pa bi po odprtju morali porabiti v treh mesecih.

Obstajajo težave pri pojmovanju naravnega, kot opozarjajo pri Organic Pharmacy: »V Evropi in Veliki Britaniji morajo po zakonu izdelki vsebovati le pet odstotkov naravnih sestavin in že jih lahko razglasijo za naravne! To pa pomeni, da lahko vsebujejo umetne konzervanse, dišave, petrokemične snovi in detergente.«

Delno organsko

»Da je nekaj zares stoodstotno organsko, « dodajajo pri Organic Pharmacy, »pomeni, da je bilo pridelano brez pesticidov, umetnih gnojil in drugih strupenih sestavin, v zemlji, ki je prav tako organska, brez dodanih umetnih kemičnih snovi.« Nekateri izdelki so le delno organski, saj so jim dodane umetne kemične snovi, kot so konzervansi, barvila in dišave, zelo pogosto pa vsebujejo le nekaj organsko pridelanih sestavin.

Brskanje po spletu odkrije, da je skoraj 100 podjetij podpisalo poseben dokument Compact for Safe Cosmetics, kar naj bi zagotavljalo, da ne bodo uporabili približno 450 kemičnih snovi, ki jih je EU uvrstila na črno listo. Večina podjetij se ukvarja s proizvod­njo naravne in organske kozmetike, med njimi pa je tudi nekaj gigantov. Več o tem izveste na www.safecosmetics.org. Premetena podjetja se sklicujejo na drug pomen besede organsko: da izdelki vsebujejo ogljik. Toda ta element je prisoten povsod – tudi v konzervansu methyl parabenu, ki naj bi bil toksičen in ki je nastal ob gnitju rastlin pred več tisoč leti. Drugi pod besedo izvleček iz naravnih sestavin prodajajo sestavino, ki je bila kemično obdelana, dodali pa so ji celo umetna topila.

Beseda naravno preprosto pomeni, da nekaj obstaja v naravi, da je njen produkt. Seveda, tudi nafta in njeni derivati so. Ali naj nas torej skrbijo zgoraj navedene trditve neodvisnih raziskovalnih organizacij in podjetjih, ki proizvajajo in prodajajo organske izdelke? In, naj jim sploh verjamemo? Kot pri vsaki stvari, bo čas povedal svoje. Sama sem začela skrbneje prebirati etikete; vendar sem med zadnjim nakupovanjem kreme za obraz spet odšla k blagajni z že preizkušeno. Pa čeprav je med njenimi sestavinami navedeno marsikatero ime s ‘prepovedanega’ seznama.

Hermina Kovačič

Fotografija Edouard Sicot

Novo na Metroplay: "Ni uspeha brez trdega dela." | Maja Štamol Droljc