Ponaredki: torbice

5 znakov, kako jih prepoznamo in 7 razlogov, zakaj ne kupiti ‘it’ torbe za le nekaj 10 evrov.

Ponaredki: torbice

ŠIVI
Če šivi niso lepi in pravilni, je pred vami zagotovo ponaredek. Poleg tega ostanki lepila zagotovo niso del Balenciaginega stila ...

RAZMERJA
Torba, ki ima en ročaj daljši od drugega, ni prav nič očarljiva. Čeprav je to včasih težko odkriti, preverite, ali so ročaji in žepi manjši kot pri originalu.

PRAKIRANJE
Logotip je sumljiv, torba je brez zaščitne vrečke ... Kopija zagotovo ni vrhunec prefinjenosti, in to je jasno na prvi pogled.

USNJE
Je res tako mehka, kot bi morala biti? Kako diši? Če zavohate le blag duh kemikalij, je torba mogoče res vaša, ampak Balenciagina zagotovo ni!

BARVA
Preveč bleščeča in vpadljiva barva glede na prepoznavni stil modne hiše. Se vam mogoče zdi, da je Nicolas Ghesquiere navdušen nad barbi stilom oziroma rožnato Paris Hilton?

1. Kaj je razlog za ta fenomen?

Morda dejstvo, da želijo ženske enako torbo, kot jo nosi Kate Moss? A ne samo to. Danes se ponareja prav vse, kar se prodaja. Še pred kratkim so prednjačile torbe, zadnja tri leta pa je fenomen zajel igračke, zdravila, cigarete, avtomobilske dele . . Cariniki opozarjajo, da so ponaredki nova droga. Ko je njihova cena začela padati, nevarnost pa rasti, so se kriminalne združbe obrnile proti novemu dobičkonosnemu tržišču – modi. Množično se ponarejajo majice, pasovi in denarnice, majhni izdelki s podpisom velikih modnih znamk, ki se preprosto kopirajo – prvotne ‘manufakture’ so zrasle v prave industrijske pogone. Komu pa so ponaredki namenjeni? Vsemu svetu.

90 odstotkov takšnih izdelkov se proizvede na Kitajskem in prodaja prek internetnih trgo­vin. Modni navdušenci obožujejo internet, saj e-butiki osvajajo s prefinjenostjo. Dovolj je nekaj pravih fotografij in spretnosti spletnega oblikovanja, da se potencialni kupec ulovi in odmisli, da je prestiž na zaslonu zgolj virtualen. Ko izdelek vstopi skozi njegova vrata, pa navdušenost splahni in ostane le še cenena kopija.

2. Kdo se skriva za lažnimi Chanelovimi očali?

Kitajski tihotapci? Ruska mafija? Vsekakor nekdo, ki je mrtvo hladno ukradel intelektualno lastnino in ne okleva niti, kar zadeva druge kršitve zakona, kot so izdelovanje lažnih zdra­vil, izrabljanje delovne sile in zloraba otrok. V nekaterih tovarnah ponaredkov otroci nimajo niti osem let, zaposlujejo pa jih zato, ker lahko samo majhne otroške roke našijejo lažni monogram na dele oblačil, obutve ali torb, kjer je na originalu računalniško odtisnjen zaščitni znak. Po večkratnih grožnjah Washingtona in Bruslja s trgovskimi sankcijami in ko je tudi Kitajsko prizadel lastni ponaredek (leta 2004 je za posledicami zastrupitve z lažnim mlekom v prahu umrlo 13 novorojenčkov! ), je kitajska vlada sprejela odločitev o boju proti izdelovanju ponaredkov. A na žalost so nekateri politiki na lokalni ravni zaradi zmanjševanja nezaposle­nosti pripravljeni zamižati na obe očesi, zato je boj tam neuspešen.

Mnogo uličnih prodajalcev, ki na plažah Saint Tropeza ponujajo sončna očala, na trgu Sv. Marka v Benetkah pa torbe z monogramom, se s tem ne ukvarja prostovoljno. Tihotapsko-mafijska mreža jim velikokrat odvzame dokumente in jih zvodniško izrablja. Zato svojemu možu, če bo nekje na plaži v tujini začel razmišljati o ugodni uri Rolex, pojasnite, da je to tako, kot da bi si pred vašimi očmi privoščil ukrajinsko prostitutko.

3. Torbe – bombe?

Ne sicer dobesedno, vendar o tem govori v ZDA popularna teorija o financiranju terorističnih mrež z dobičkom od prodaje ponaredkov. Po terorističnem napadu 11. septembra 2001 so na ameriških teve ekranih predvajali precej šokantno kampanjo: značilna ameriška ‘modna žrtev’ kupuje ponarejene superge Nike, dolarji pa gredo iz roke v roko . . in končajo v votlini Osame bin Ladna. Tudi če je to morda malo prenapihnjeno, pa je dejstvo, da so velike trgovine z ljudmi, drogo ali orožjem medsebojno povezane. V današnjih razmerah potrebuje trgovina s ponaredki dobro razvito logistiko, slednja pa zahteva velike vsote denarja, katerega poreklo je organizatorjem najmanjša skrb.

Večina mafijskih organizacij – italijanska Camora, japonska Yakuze, madžarska Trijade, albanska mafija – je vpletenih v sumljivo poslovanje s ponaredki. Evropski zakoni pa so, razen v Franciji, precej blagi do storilcev. Po poročilih FBI-ja obstaja neposredna povezava med prodajalci ponaredkov nekega butika na Manhattnu in napadom na WTC leta 1993. V Franciji so leta 2002 ujeli člane organizacije GSPC, ki so versko aktivnost financirali s tihotapljenjem in preprodajo ponarejenih oblačil. Zato razmislite, če imate Chanelovo ‘petko’, za katero ste dali petkrat manj, kot bi dali za original, ali ni v ozadju bombe, ki je leta 2004 raznesla madridski metro in usmrtila 91 ljudi, skrit tudi vaš denar. Se vam ne zdi, da vaš ‘Chanel’ ne diši več enako? !

4. Ali lahko zaradi pona­rejene majice Lacoste končate v zaporu?

V Sloveniji zagotovo ne. Francijo, zibelko svetovne mode, pa so ekonomske izgube zaradi kopij vlado prisilile, da boj proti ponaredkom razglasi za eno svojih prioritet. Tako lahko skromna ljubiteljica mode, ki jo ujamejo z lažno polo majico, ne ostane le brez svojega plena, temveč mora na licu mesta plačati kazen v višini dvakratne vrednosti originala. Tako jo bo lažna ‘lakostka’, ki se krči tudi v hladni vodi, na koncu stala 200 evrov. V primeru kričeče rožnate Balanciagine torbe z razparanimi šivi pa bi se kazen povzpela na dva tisoč evrov. Ker bi naša francoska junakinja za ta denar lahko kupila dve originalni torbi, bo naslednjič dobro premislila, preden bo kupila ceneni ponaredek. Ob vsem tem pa je lahko še srečna, da jo je dobro odnesla, saj francoski zakon predvideva kazen do 30 tisoč evrov in tri leta zapora za tihotapljenje, prodajo ali nakup ponarejene robe . .

5. Bo zaradi vaše kvazi Diorjeve torbice nekdo ostal brez službe?

Na žalost bo. Samo v Franciji vsako leto 38 tisoč ljudi ostane brez službe zaradi škode, ki jo njihovim podjetjem povzroči industrijsko ponarejanje. Ocenjujejo, da znaša izguba šest milijard evrov na leto. Seveda se nihče ne boji, da se bodo prave zbirateljice torb s podpisom kar naenkrat obrnile k ponaredkom (predstavljate si Kate Moss, kako prek interneta naroča kopijo Hermesa), okviri problema so mnogo širši. V New Yorku postanejo princeske iz Park Avenije, milo rečeno, penaste, če ugotovijo, da je njihov ekskluzivni modni dodatek predmet splošne potrošnje. Takšna torba takoj izgubi status ‘it-bag’ in postane ‘shit-bag’. Mogoče je tudi, da ‘klientka’ ignorira modno hišo, katere logo vidi na običajnih smrtnicah. Znamka s tem izgubi svoja osnovna obeležja: zajamčeno ekskluzivnost in potrditev pripadnosti ozkemu krogu ‘izbranih’. Pred kratkim so Manhattan preplavile kopije torb Paddington z napisom Chloé. Na posledice ni bilo treba dolgo čakati, newyorška smetana je hitro nehala nositi originale.

V Franciji poteka močna medij­ska kampanja, s katero poskušajo vplivati na zavest žensk, ki kupujejo ponarejene torbe, in jim tako prikazati škodo, ki jo povzročajo svoji državi in vsemu, kar predstavlja francoski način življenja, stil in prefinjenost. Predvsem mislijo na velike modne hiše, ki s svojo zgodovino in znanjem niso le planetarni simbol luksuza, ampak tudi del francoske kulture. In prav zato, ker so njihovi izdelki – oblačila, nakit, parfumi in torbe – večni predmeti poželenja skoraj vsake ženske, želi ta kampanja francoskim ženskam zbuditi občutek odgovornosti za ohranitev njihovega dobrega imena. No, tudi majhne, ne tako znane modne hiše niso varne pred vdorom cenenih ponaredkov.

Dognin, manjša modna znamka, vse bolj priljubljena zaradi ljubkih torbic originalnih oblik z napisom made in Paris, je bila že pred prebojem na azijski trg prisiljena dodatno zaščititi svoje izdelke. V podjetju se namreč bojijo, da bi se kopije prodajale, še preden bi originali prispeli na prodajne police. Razlog za to bojazen je, da so na azijskih tržiščih distributerji uvoznih artiklov velikokrat tudi proizvajalci domačih. Njihova specialnost je, da kupijo nekaj originalov, ki jih razparajo in podrobno preučijo, da bi izdelali popolne kopije. Majhno podjetje, kot je Dognin, katerega prihodnost je odvisna od originalnosti in kakovosti izdelkov, lahko takšen razvoj dogodkov pripelje do propada!

6. Je vsak internetni nakup podpora kriminalu?

Seveda ne! Mnogo velikih modnih hiše svoje izdelke prodaja v e-butikih. Najnevarnejše so spletne strani, kjer je težko odkriti, s kom imate opravka, še posebej če imajo bazo v Aziji ali ZDA. Po ameriškem zakonu skice in stili niso zaščiteni izdelki, tako da lahko kdorkoli išče navdih, kjer le želi. Tudi v Diorjevih, Pradinih, Guccijevih ali Hermesovih torbah . .

Kar zadeva kupovanje prek eBaya, bi morala biti težava skorajda rešena. Zaradi odprtja lastnih e-butikov mnogih velikih modnih imen, kot sta Tiffany in Louis Vuitton, se je eBay, na strani katerega se izdelki prodajajo z licitiranjem, odločil dva tisoč zaposlenih premestiti na oddelke kontrole, katere naloga je boj proti ponaredkom. Problem ponaredkov so vzeli zelo resno, zato so prekinili tridnevne licitacije, ki so bile kriminalcem najljubše. Tudi plačuje se prek PayPala, ki v primeru sporne izročitve kupcu povrne denar v vrednosti 500 evrov. Največji problem pa je, da so kopije iz dneva v dan bolj popolne, tako da se ne morejo zanesti zgolj na podrobno preučeno fotografijo izdelka.

7. Je kljub vsemu vredno kupiti ponaredek in tajiti resnico?

NIKAKOR! Lastnice originalov vas bodo preprosto ‘zavohale’ in odkrile, da ste lažnivka. In takrat vam najhujša mogoča kazen – ledeno hladen pogled, poln prezira, ki vam zagotovo zapira pot v krog pravih ‘trendseterk’ – zagotovo ne uide. Vsaka prava ljubiteljica mode vam bo razložila, da so ponaredki najhujši zločin proti modi in dokaz, da niste modni.

Kaj pa naj storijo dekleta, ki sanjajo o svoji ‘it-bag’, vendar nimajo dovolj denarja? Morda je čas, da ugotovijo, da je ustvarjalnost veliko bolj moderna kot iz letala viden logotip, ki pomeni organizirani kriminal ... V trgovinah, kot so Mango, Naf Naf in Topshop, lahko najdemo zelo trendovske in šik torbe po dostopnih cenah.

Stanje na področju mode seveda ni tako alarmantno, kot če nekdo pogoltne lažno viagro ali žveči bonbone, obarvane s strupenimi barvili. Vendar bodite prepričani, da si pona­rejevalci – ki jim je pomemben zgolj dobiček in ne opravijo nadzora izdelkov kot legitimna podjetja – na primer ne bodo razbijali glave s tem, da sončna očala nimajo filtrov proti UV-žarkom. Zato dvakrat premislite, preden ...

Prevedla B. S.

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri