Torek. Drugi dan Philips Fashion Weeka. 14 modnih revij, 166 izhodov – v zaodrju pa presenetljiv mir. Zdaj že utečena ekipa ima vse pod nadzorom.
Frizerji ustvarjajo osvežene fige, vizažisti pripravljajo brezhibno polt, manekenke jedo še zadnje kose pice in preizkušajo oblačila, s katerimi bodo zasijale na pisti. Oblikovalci – tudi ti so presenetljivo mirni in si z veseljem odtrgajo minuto ali dve, da poklepetamo o kolekciji, ki za zdaj še visi na obešalnikih zaodrja, a bo že čez kakšno uro vibrirala na modni brvi in nestrpno pričakovala kritike publike.
Čez tistih 60 minut že sedim v dvorani ob čudovito pripravljeni pisti in izbiram svoj šopek najljubših poletnih kolekcij.
Prve kose, vredne poželenja, najdem v kolekciji Simone Lampe. Oblikovalka mi že v zaodrju razloži, da jo je pri delu vodil deževen poleten dan. S temnino, dramatičnostjo in melanholijo na začetku plohe ter oranžno svetlobo, optimizmom in življenjem, ki zasije, ko se dež izlije. Kolekcijo gradi na črni, pudrasti, beli in fluorescenčno oranžni barvi, mene pa popolnoma prepriča s športno mrežico, ki dobi predznak romantične elegance ob harmonični souporabi čipke in usnja. Z veseljem odkrijem trenčkot v omenjeni kombinaciji. In nikakor se ne bi branila dolge, črne čipkaste stvaritve ali tiste bele, ki je zaključila Simonin sprehod – v kombinaciji s šelestečim plaščem in retro dežnikom je ustvarila čisti vrhunec predstavljenega.
Med celotnim prvim sklopom je še kar nekaj trenutkov, ko si oblikovalci zaslužijo iskrene pohvale. Maja Štamol predstavljeno dopolni z domiselnim nakitom E2RD ter pletenimi cekarji, ki v nas pričarajo podobe iz otroštva. Alice Bossman prikaže veliko bolj dovršeno kolekcijo, navdihnjeno z arhitekturo in futurizmom. Pohvalo si zasluži dovršena izbira tehnoloških materialov za gradnjo kolekcije, ki v belem delu linije popolnoma prepriča. Napredek je lepo presenečenje, dober pogled v prihodnost in Alice zagotavlja uvrstitev na spisek tistih mladih oblikovalcev, na katere bomo v prihodnje bolj pozorni. Krznarstvu Eber moramo priznati svež pristop pri uporabi krzna, pa čeprav v poletni vročini. Mateja Štimac s finimi pleteninami ustvari svežo pastelno kolekcijo, ki bi jo obliznili kot sladoled, če se le ne bi ustrašili, da bo ostala kakšna dlaka na jeziku. Pri Maji Ferme pa v spominu najbolj ostanejo večerne torbice, ki vzbujajo občutek, da lebdijo v zraku. Usnjena klasika, pritrjena na osnove iz pleksi stekla, ponuja nove razsežnosti.
V drugem sklopu so predvsem mlajša imena oblikovanja prikazala kar nekaj všečnih kosov in domiselnih rešitev. Za blagovno znamko niOka si je Nika Ravnik drznila motiti naše sanje in je predstavila kolekcijo, izhajajočo iz moških srajc, pri čemer je v ospredje postavila letvice zapenjanja, ki ponujajo nešteto možnosti predelave oblačilnih kosov. Pohvalno je, kako sicer ohlapni in preprosti kroji ne odvzemajo prav nič ženstvenosti, saj pravilna izbira materialov silhueti telesa dopušča, da se razkriva.
Srajco kot osnovo za nastanek srajčnih oblek prepoznamo tudi pri mladi Ani Jelinič, ki je po navdih odpotovala na Japonsko in od tam prinesla zanimive materiale, sveže silhuete, ki se odmikajo od telesa, ter kanček še kako potrebnega humorja. Zanimivi slamnati ščitki in srajčni ovratniki z novimi funkcijami nas na trenutke sicer spomnijo na Nataso Persuh, a dobrega pečata mentorja tu niti ne smemo zameriti.
Zgodbo kačjega vzorca je lepo interpretirala Dajana Ljubičič, ki je želela obuditi estetiko retro stila dvajsetih. Če pogledamo usnjeno tuniko v čudovitem opečnatem odtenku, ji moramo ta uspeh nesporno priznati.
Pozornost sta si zaslužila tudi kratka modra obleka blagovne znamke Nelizabeta z laserskimi izrezi iz usnja ter vodoravnimi rezi, ki simulirajo rese dvajsetih let, ter mentol bomber blagovne znamke Sofia Nogard, ki v kombinaciji z luknjičastimi pletenimi hlačami izvabi vzdihe odobravanja.
Novo na Metroplay: “Peti v maternem jeziku mi je v izziv” | MAJA KEUC, ELLE GLASBA 2024