Tukaj je nova rojstnodnevna številka Elle! Ekipa tokrat o svojem prvem srečanju z revijo

Z vami delimo svoje prve spomine in občutke ob srečanju z Elle.

Meta Kač

Uredniška direktorica AML

Še danes se dobro spomnim trenutka, ko sem prvič v roke vzela slovensko Elle. Med študijskimi počitnicami je nekega vročega poletnega dne prišla domov sestra, s katero sva že od nekdaj kupovali tuje modne revije, in rekla: »Meta, poglej, končno imamo tudi slovensko Elle!« In mi jo pomolila pod nos. Skupaj sva jo prelistali in odkrili, da nama je pravzaprav bolj všeč kot tuje revije, saj sva v njej našli več uporabnih in za naju relevantnih informacij.

Članki so se navezovali na lokalno dogajanje, ki nama je bilo blizu, ideje za stajlinge pa sva končno lahko po navdihu modnih strani iskali tudi v naših trgovinah. Ko se zdaj spominjam tistega dne, je prav smešno, kako takrat nisem niti slutila, da bo nekoč prišel dan, ko bom postala del Elle družine in skupaj z ellovkami ustvarjala raznorazne vsebine.

Petra Windschnurer

Urednica mode in lepote

Kupila sem jo na avtobusni postaji in jo odnesla s seboj v srednjo šolo. Pri pouku fizike sva se s sošolko opogumili in italijansko različico revije Elle prelistali pod mizo. Ni nama bilo treba razumeti niti besedice, da sva lahko občudovali Cindy, Lindo in Christy. Malo manj sva bili pozneje navdušeni nad pisno oceno, ki ni bila niti slučajno tako bleščeča kot revija.

Če bi takrat slutila, da bom leta 2004 prejela povabilo na razgovor s francoskim predstavnikom revije Elle in nato tudi postala modna urednica slovenske izdaje, bi tisto slabo oceno gotovo opravičila z izgovorom, da mi bogovi za fiziko res niso bili naklonjeni, a je name čakalo življenje, izpopolnjeno z modo, lepoto in čudovitimi sodelavkami.

Katja Kozlevčar

Izvršna urednica

Ne spomnim se, kdaj sem prvič v rokah držala Elle, saj je od tega že davno, ne bom pa nikoli pozabila svojega prvega uradnega delovnega dne na uredništvu, saj se je to zgodilo na moj 30. rojstni dan. Lepšega darila si ne bi mogla zaželeti, čeprav sem šla prvič v službo na 'moj dan'. Po nekajtedenskem uvajanju sem se na ta dan končno sprostila in se začela počutiti kot del čudovitega Elle kolektiva.

Mojca Zemljak

Redaktorica in lektorica

Elle ni bila le tista, ob kateri sem se zamislila nad svojim stilom, ki mi sploh ni bil pri srcu, in ugotovila, da oblačila že ves čas izbiram iz napačnih razlogov (berite zaradi ugajanja drugim oziroma odobravanja okolice). Bila je tudi tista, ki me je naučila pisati.

Takratna urednica mi je ob prvem spisanem članku povedala nekaj, kar je mojo perspektivo spremenilo za vedno. Ne spomnim se točnih besed, a šlo je nekako v smeri, naj bralk nikar ne podcenjujem in jim ne vsiljujem svojega mnenja, temveč naj z njimi vzpostavim pristen in iskriv ženski stik. Naj pišem poglobljeno, a tudi lahkotno in zabavno, naj soustvarjam sanje, a hkrati ostanem življenjska, spodbudim razmišljanje in ne delam zaključkov.

Sliši se zapleteno, a je zelo preprosto. Od takrat je pisanje za Elle moja samoterapija, saj se z njim razgaljam tako pred sabo kot pred drugimi. Ko se zjutraj oblačim, pa tudi svoj videz zdaj sestavim tako, kot pišem – iskreno, po nareku občutkov.

Anja Kralj

Art direktorica

Preden sem prvič stopila v pisarno Elle, sem vedela, da je Elle elegantna, moderna in polna dobre vsebine. In vendar name ni največjega vtisa naredila revija sama, temveč ljudje, ki jo ustvarjajo. Pridružila sem se ekipi izjemnih, inteligentnih, sposobnih in v vseh pogledih lepih žensk, ki so me sprejele tako, da nisem imela občutka, da sem 'ta nova'. To je Elle Slovenija – ženske, ki jo ustvarjajo in jih resnično zanimajo ženske, ki jo berejo.

Ana Abram

Urednica spletne strani Elle

Pri 15 letih sem si uredništvo revije Elle predstav­ljala približno tako kot iz filma Hudičevka v Pradi. Takrat sem si v kiosku pred srednjo šolo, ki ga že zdavnaj ni več, kupila prvo številko slovenske edicije. Na polici se je od tedaj nabralo že vsaj sto številk, v zadnjih letih tudi takih z mojim podpisom. Ko sem prvič stopila na uredništvo, pa mi je kmalu postalo jasno, da se vzdušje niti približno ne more primerjati s tistim iz filma – je veliko boljše. Elle, hvala ti za vse čudovite trenutke.

Manca Pogačar

Novinarka

Bilo je eno od tistih poletij ob morju deklice, ki je z idejami o nepotrebnosti preživljanja počitnic z mamo in s sestro žonglirala kot čarovnik z noži. Vročina je hitro brisala miselne slike in silila v realnost, ki je prek maminih rok ponujala sladoledno lučko in kup revij na travi ob ležalniku. Prav nič cankarjansko sem planila po lučki in s kupa v travi potegnila k sebi prvo revijo. Bila je ona, Elle. Ljubezen na prvi pogled. Elle me je z nadzvočno hitrostjo deportirala v ženski svet, v dimenzijo, za katero se mi je sicer zdelo, da mora biti nekje v meni, a je še nisem srečala.

Od takrat naprej sem mami natvezila vse mogoče, samo da je revijo vsak mesec kupila. In jo je! Morda je tudi ona začutila mojo ljubezen in moje zgodnje najstniško sanjarjenje o modnem novinarstvu začela souresničevati. Elle me je resnično popeljala na pot novinarstva, ob tem pa sem si v sanjah risala slike svoje prihodnosti na njenem uredništvu. Danes sem srečna in ponosna soustvarjalka najboljše revije te galaksije, revije, ki mojstrsko prepleta zgodbe o lepem, zdravem, iskrenem. Elle je zame potrditev, da ljubezen in iskrene sanje uresničijo človekovo poslanstvo. Zato bom z njo in za njo slikala svoje sanje še naprej.

Fotografije: Ana Gregorič, Boris Pretnar, Osebni Arhiv, Aleksandra Saša Prelesnik