Ko stanovanje praznuje 20. obletnico, je čas za osvežitev. Obnova izbranih kosov, slovo od starih in prilagoditev sodobnim pristopom.
Družina, ki biva v tem stanovanju v Župančičevi jami, je izjemno umetniško navdahnjena. Umetnost prežema njihovo življenje in delo. Ljubijo preteklost, a njihov način življenja je hkrati zelo sodoben, zato so v sodelovanju z notranjim oblikovalcem Jožetom Murkovičem ustvarili zgodbo na 60 kvadratnih metrih, v kateri so se poslovili od nepotrebnega ter ustvarili prostor za novo.
Precej so posegli v slog opreme, pa vendar je ostalo nekaj močnih in zelo pomembnih kosov pohištva, ki so morali na novo zadihati ob lahkotnejših materialih in oblikah. Prenova se ni dotaknila le opreme, temveč tudi sten in razporeditve prostorov, nekaj so jih odstranili in nekaj pozidali.
Stanovanje danes nima več hodnika, saj glede na slog lastnikov ni potreben. Ljubezni do skulptur v njem ni mogoče spregledati, saj obiskovalca kmalu ob vhodu pozdravi lesena baročna skulptura v naravni velikosti, ob kateri se hkrati odpira tudi prehod v dnevni prostor. V njem so ohranili sedežno garnituro, poleg nje pa je prostor dobil nov, v ogledala odet podstavek s predali.
Ohranili so tudi črna fotelja, ob njiju pa se je znašla nova, po meri izdelana miza iz kamna. Nad njo se ustvarja prijetna ambientalna svetloba z več školjkastimi svetilkami. Izogniti so se želeli močnim svetlobnim snopom, zato so izbrali razpršitev z manjšimi lučmi, ki oblikujejo mehkejšo in bolj razpršeno osvetlitev.
Druga stran sobe, ki se hkrati nevsiljivo preliva v jedilno-družabni prostor, je popolna kombinacija starega in novega, saj sta v prostor odlično umeščena baročni jožefinski predalnik iz sredine 18. stoletja ter ob njem trendni predalnik, ki je v celoti obložen z ogledali, na njem pa stoji sodoben televizor. Ogledala so tudi sicer zelo pomemben element v stanovanju, saj se z njimi stanovanje izogne vizualnim blokadam, ki jih pogosto ustvarjajo stene ali koti, kar v sorazmerno majhnem stanovanju seveda ni zaželeno. Prostor se zaradi trika s premišljeno razporejenimi ogledali zdi večji, prijetnejši in svetlejši, pogled na stanovanje kot celoto pa je zaradi njih lahkotnejši in bolj prehoden.
Prostor se nadaljuje v razkošen jedilni del in precej neopazno kuhinjsko nišo. V jedilnici glavno vlogo prevzema kredenca v secesijskem slogu, ob njej pa stojijo velika, iz kamna izdelana miza in stari, a obnovljeni stoli, katerih slog je mešanica baroka in secesije.
Kuhinjo so želeli ohraniti čim bolj nevtralno in neopazno. Niso je želeli izpostavljati, zato ne prevzema nikakršne vodilne oziroma estetske vloge, saj bi zaradi močnega jedilnega kota lahko postala pretirana in vsiljiva. Edini element, ki očitno in načrtno izstopa, je kamen namesto kuhinjskih ploščic, ki vizualno sovpada s kuhinjsko mizo. Ob steni na levi strani kuhinjske niše stoji replika Plečnikovega stola (ki ga je načrtoval, a nikdar izdelal), na njej pa je obešen velik križ s preloma prejšnjega stoletja.
Po vsem stanovanju so položene čudovite perzijske preproge, ki jih družina že vse življenje zbirateljsko prinaša v dom s potovanj. Eno izmed njih, ki je tudi izjemno dragocena, so pritrdili na steno v spalnici, kjer deluje kot tapiserija, na sosednji steni nad vzglavjem pa visi tudi mogočna baročna slika sv. Sebastijana. Središče majhne, a prijetne spalnice je postelja, ki so jo oplemenitili z vzglavjem, obrobljenim z nizom žebljičkov. Prostor odlično dopolnjujejo tudi luči iz barvnega stekla, katerih izdelava sega v prejšnje stoletje, lastniki pa so jih kupili na enem izmed potovanj, vendar jih dolga leta niso uporabili. Zdaj so svoje mesto našle v povsem prenovljenem in ustreznem okolju.
Čas je za zadovoljstvo in udobje. Na prihodnjih 20!
Besedilo: Polona Pajk
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah