Staromeščansko stanovanje v središču Ljubljane uteleša način življenja in kreativnost svojih lastnikov.
Umetnika Jure in Katja sta stanovanje nad njuno umetniško galerijo z ročno izdelanim porcelanom kupila pred približno tremi leti in ga iz grdega račka spremenila v razkošnega laboda. Lastnika sta se v majhno, 50 kvadratnih metrov veliko srednjeveško stanovanje zaljubila na prvi pogled (predvsem v star hrastov strop in velika polkrožna okna na obeh straneh podolgovatega stanovanja), čeprav je bilo na robu propada, nujno potrebno prenove in celo brez kopalnice. »Ko sem odprla prvi prostor, sem na glas po koroško dejala: Što jaz hočem met. Ni me motilo, da je bilo vse v razsulu, propadlo, grda notranja dvorišča ... to je bila popolnoma neracionalna odločitev,« doživeto razlaga Katja in dodaja, da je bila odločilnega pomena tudi lokacija. Življenje sta stanovanju povrnila v dobrem letu dni, zahtevnega projekta pa sta se lotila kar sama, brez arhitektov in notranjih oblikovalcev, saj sta želela prostoru vdahniti osebno noto, delček svoje osebnosti. Profesorja likovne umetnosti sta podeželsko okolje na Koroškem, kjer sta si prav tako sama uredila in opremila hišo, v katero se vračata ob koncih tedna, zamenjala za mesto, ki je Katji, kot pravi, veliko bolj pisano na kožo, kot je sprva mislila.
Velika vrata stanovanja, v katerem so bili do tedaj prostori Društva oblikovalcev Slovenije, razkrivajo neposreden pogled na razkošen odprt dnevni prostor. Zaradi toplih odtenkov sten in pohištva, značilnega srednjeveškega velikega stropa in arkadnih velikih oken, ki so ostala nespremenjena, saj so najpomembnejši element fasadne kompozicije, poleg tega pa so bila kot redkost v stanovanju tudi dobro ohranjena, deluje večje, kot je v resnici. Osrednja točka prostora, v katerem se prepletata baročni in sodobni stil, je velika jedilna miza z zlatimi lističi in intarzijo, ki jo je Jure na svojevrsten način recikliral in prenovil. Bogat stil zaokrožajo baročni oblazinjeni stoli, ki sta jih lastnika pripeljala iz Pariza, kjer sta imela nekaj časa svojo galerijo. »V meščansko stanovanje sodi malce meščanskega stila, vendar se s stili nismo nikoli posebej ukvarjali,« o izbiri stila in barv razlaga Katja. Stanovanje mora imeti po njenem dušo, stvari pa morajo živeti.
Kot umetnikoma jima je barok blizu, hkrati pa je podaljšek njune galerije, ki je odeta v enake barvne odtenke. Prevladujejo namreč topli odtenki temno rdeče in zlate barve. Stene so skorajda v celoti oblečene v na tisoče koščkov zlatih lističev, ki prostoru dodajajo plemenit pridih, z njimi so prekrita celo stikala za luči in radiatorji. Razkošen stil na drugi strani umirja minimalistična dolga snežno bela usnjena sedežna garnitura iz umetnega usnja, ki je pravzaprav zanimiva kompozicija dveh enakih delov, po potrebi pa se spremeni tudi v pomožen spalni prostor. Domačnost in toplino daje prostoru obnovljen svetlo rjav masiven parket.
Glavno zgodbo pripovedujejo pohištvo in barve, tako da prostora za dekoracijo, slike in pohištvo ne ostane prav veliko. V stanovanju ni veliko zgodovinskih kosov, prav tako ni zaslediti kosov, na katere bi bila lastnika čustveno navezana, le nekaj izdelkov, kot sta starinska tehtnica, darilo Katjine tašče, in velik medeninast svečnik na mizi z bolšjega trga, ima posebno mesto. Prednost pred udobjem dajeta videzu in funkcionalnosti, dizajnerskemu pohištvu pa ne posvečata preveč pozornosti – izbereta raje tisto, kar jima je všeč. »Če znaš kombinirati, sta cena in znamka popolnoma nepomembni, bolj je pomemben osebni pečat,« pravi Katja.
Na koncu dnevne sobe hladno-topli kontrast ustvarja kuhinja v srebrni in svetlo modri barvi s stranskim točilnim pultom in dvema barskima stoloma. Spodnji del kuhinje je Jure naredil in vzidal sam, zgornji pa so bili pri slovenskem proizvajalcu kupljeni naknadno. Mozaične ploščice dopolnjuje črtast stenski vzorec, narejen s srebrnimi lističi, ki tako razširja široko paleto vzorcev v stanovanju, med katerimi pa ni Katjinega najljubšega, psihedelične spirale. Od dnevnega prostora ga ločujejo tri stopničke, iz kuhinje pa vrata vodijo v spalni del.
Tloris stanovanja je ostal skorajda nespremenjen, le vhodni prostor je nadomestila manjkajoča kopalnica, ki v hladnih srebrnih tonih in mozaičnih ploščicah odseva drugi pol stanovanja. Velika ogledala na steni prostor optično povečajo. Na račun kopalnice sta izgubila del hodnika, ki pa zanju nima posebnega pomena, saj ga tudi v koroški hiši, ki je opremljena v povsem drugačnem stilu, nimata. Srebrna vrata odpirajo vstop v spalnico, ki je v popolnem nasprotju s preostalim v stanovanju in je bila ob prenovi zaradi pomanjkanja časa kompromisno hitro opremljena.
Napolnjuje jo minimalistično pohištvo, stene so sveže, bele, stil dnevnega prostora izdaja le okrasni baročni stol. Spalnica je edini prostor, ki resnično zadiha in ki še čaka na dodatno prenovo, barve in dekoracijo. »Spalnica bo hipermoderna, strop bo prekrivala velika svetilka, manjkajo še zavese,« pove Katja in v smehu dodaja, da je to ena od redkih stvari, o kateri se z možem ne strinjata. Opremljanje in nakup pohištva je namreč prepustila kar možu, saj imata usklajen okus za estetiko. Stanovanje bo v prihodnosti v celoto povezovalo notranje dvorišče, na katerem si želita lastnika urediti francoski vrtiček s teraso, na kateri bosta lahko uživala ob nedeljskih zajtrkih in pogovorih o potovanjih, ki so velik del njunega življenja.
Pripravila: Katja Jakopovič
