Eklektično in živahno. Prav takšno, kot je življenje petčlanske družine, ki živi v tem prostornem stanovanju, katerega podoba se, kot pravita lastnika, nenehno spreminja.
Prvi pogled na svetlo staromeščansko stanovanje v središču Ljubljane, streljaj od glavnega trga in hrama kulture, razkriva živahno življenje družine z dovršenim smislom za oblikovanje, mešanje različnih stilov in pridih umetnosti. Vsak korak po prostorih, ki jih med seboj ločijo na pol odprte stene, razkriva nov kotiček, v katerem stoji še ena miza, poleg nje še bolj zanimiva dekoracija, nato kup okrasnih blazin, ogromna slika ali nešteto knjig, ki krasijo celotno steno v dnevnem prostoru. Precej pisano in raznoliko, a še vedno dovolj umirjeno, udobno in domače. Muzej, galerija in stanovanje obenem.
»Že od sedemdesetih redno sledim oblikovalskim revijam, to mi je bilo všeč že od malih nog. Od devetdesetih se eklektika še vedno razvija, hkrati pa ni nič kaj drastično novega,« pove lastnik, navdušen nad umetnostjo, in že nam hiti razlagat o veliki sliki slovenskega ekspresionističnega slikarja iz osemdesetih, ki visi v osrednjem prostoru. Navdih lastnika sicer iščeta v skandinavskem dizajnu, shabby chic stilu, čeprav sta njej veliko bližje kovina in kamen kot les, nad katerim je navdušen njen mož.
»Všeč mi je stanovanje, v katerem se živi, ki je nonšalantno, v katerem se ti ni treba sezuvati, lahko kuhaš, se zabavaš, pereš, vzgajaš otroke. Niso mi všeč stanovanja, ki so videti kot sterilne galerije,« pripomni lastnica.
Ko iz majhnega zraste veliko
Lastnika v stanovanju živita že 15 let, v teh letih pa se je v njunem domu kar precej spremenilo. Povečalo se ni le število družinskih članov, zdaj sta starša treh otrok, temveč pred leti tudi stanovanje, in sicer za še enkrat toliko kvadratnih metrov. Kupila sta namreč spodnje stanovanje in njuno dvonadstropno stanovanje se po površini zdaj lahko kosa s povprečno veliko hišo. Nekaj več kot 220 kvadratnih metrov površine, v vsakem nadstropju 110, vključno z zaprtimi balkoni na notranjem delu dvorišča.
Prenova in združitev nadstropij sta po besedah lastnikov trajali približno tri mesece, saj poseg v tloris ni bil drastičen. Tako rekoč minimalen. »Nisva naredila vsega tako od a do ž, na ključ, to je zgodba stanovanja, ki nastaja skozi leta,« pravi lastnica. »To stanovanje je nastajalo počasi; ko smo se vselili, smo najprej kupili le mizo in kavč. Tako je bilo tudi, ko smo kupovali kopalnico: najprej kad, nato šele omarica, mizica, umivalnik. To je stanovanje, ki se sestavlja skozi čas,« dodaja.
Nadstropji združujejo lepe orehove stopnice z medeninasto ograjo, v zgornjem nadstropju elegantno skrito za steno. Tako odlično ločujeta zgornjo in spodnjo etažo, ki je sicer ločena tudi funkcijsko. Spodnji del je občasno rezerviran za poslovne namene in ima nekoliko bolj elegantno, prefinjeno noto s kančkom razkošja, medtem ko je zgornji povsem namenjen družini, udoben in funkcionalen.
Urejeni kaos
Vsak kotiček v osrednjem prostoru govori svojo zgodbo, kot bi bil prostor zase, v enem je prostor za počitek in cvetlice, v drugem za obede, v tretjem za delo in druženje. Pohištvo sicer kupujeta impulzivno, na bolšjakih, v Ikei, tudi dizajnerske kose, njun zadnji kos pa sta cvetlični kavč in kredenca v modrem odtenku, ki jima ju je podarila lastnikova mama. »Včasih sva zavese tovorila celo na letalu iz Londona,« dodajata.
Kuhinja je zanju srce doma, saj rada kuhata in ustvarjata nove jedi, in je daleč od konvencionalno slovenske. Kuhinjski pult sta dala narediti po meri, eden od najbolj pomembnih predmetov v njunem stanovanju pa je velik moder plinski štedilnik. »Kuhinje nisva kupila, temveč sva jo nekako sestavila, kupila pa sva odličen štedilnik, na katerega sva zelo ponosna.«
Kotni element z dizajnersko armaturo in umivalnikom je iz masivnega nelakiranega surovega lesa. »Najino vodilo je bilo, da želiva tako delovno površino, da se po njej lahko polije deci rdečega vina, pa je videti še lepša.« Zanimiva zgodba spremlja leseno delovno površino, ki je včasih služila kot previjalna miza. (Lastnica je na bolšjaku kupila masivno mizo, ki jo je uporabila za previjanje njune zdaj 13-letne hčerke.)
Nad majhno mizo iz grobo obdelanega lesa na sredi kuhinje visi Dixonova svetilka, nad delovnim pultom kraljuje kuharska ikonična naprava Kitchen Aid, ob steni visi na kupe kuhinjskih posod, okrogla odprtina, skozi katero lahko postrežeta goste, pa ločuje kuhinjo od jedilnice.
Eden od redkih kosov pohištva, ki ga lastnika povezujeta s svojo preteklostjo in ima zanju posebno sentimentalno vrednost, je po meri izdelana postelja iz češnjevega lesa, ki jo ima lastnica še iz svojega otroštva. Najprej je bila to njena otroška postelja, nato jo je prinesla v Ljubljano v času študija, vmes je služila kot kavč, pred kratkim se je na njej v sanje pogrezal njen starejši sin, zdaj čaka na najmlajšega. Otroške sobe so nekoliko drugače opremljene kot preostali prostori v stanovanju, predvsem stil ni tako eklektičen, le malo je vintidž kosov.
Deško sobo krasijo rolke na stenah, dekliško, ki čaka na prenovo in pleskanje, pa vijoličasta barva za risanje s kredo. Stene v otroških sobah so tudi edine v barvah, povsod drugod so snežno bele. V svetlih odtenkih je tudi spalnica, ki je veliko bolj minimalistično opremljena, saj želita lastnika v njej čim manj motečih elementov.
»Prostori dobivajo in spreminjajo svoj namen in obliko. Čez dva meseca bo vse spet popolnoma drugače, imeli bomo bolj zimski koncept. Temnejše zavese, blazine v žametu, mize za jedilnice in pohištvo bomo prestavili,« razložita.
Sledi o nenehnem spreminjanju prostorov razkrivajo le številne napeljave za svetilke na stropu, ki pa jih zaradi višine stanovanja skorajda ne opaziš. Da je v njihovem domu vedno precej živahno, priča tudi zvonec, ki se med našim obiskom kar nekajkrat oglasi. In tako kot njihovo pohištvo venomer kroži po stanovanju, enkrat sem, drugič tja, iz enega prostora v drugega, iz spodnjega nadstropja v zgornje in nasprotno, smo tudi mi prišli skozi ena vrata in odšli skozi druga.
Pripravila: Katja Jakopovič
Novo na Metroplay: “Peti v maternem jeziku mi je v izziv” | MAJA KEUC, ELLE GLASBA 2024