Pogojena s takšno pokrajino se je razvila tradicija gradnje majhnih, kompaktnih kamnitih hiš, skoraj brez oken, ki je ostala vse do današnjih časov. Pri Dekleva-Gregorčič arhitektih so pri gradnji približno 90 kvadratnih metrov velike hiše na Krasu spoštovali tradicijo, sledili potrebam mlade družine z dvema otrokoma in vnesli aktualna tehnološka načela.
Razvili so koncept protohiše kot kompaktnega, kamnitega volumna s strmo streho za sodobno življenje na podeželju. Hiša je zasnovana kot monolitna prostornina z dvema vgrajenima lesenima volumnoma, ki ju povezuje prehod.
Pritličje deluje predvsem kot javni ali poljavni prostor s številnimi veličastnimi pogledi na kraško pokrajino, zgornje nadstropje pa je zelo intimno, s pogledom na nebo.
Celoten volumen je razdeljen še na dva vgrajena lesena prostora, ki v pritličju združujeta kuhinjo z jedilnico in kopalnico, v zgornjem nadstropju pa spalnico in otroško sobo. Vsak od lesenih vložkov v zgornjem nadstropju lahko deluje kot samostojni prostor ter tako simbolno predstavlja koncept hiše v hiši.
Most, ki povezuje zgornji dve sobi, prevzema vlogo igralnice. Velika pravokotna okna odpirajo poglede proti vrhu hriba s cerkvijo ter na Italijo na zahodu, gozdove na jugu in vhodno platformo na vzhodu. Tradicionalna kamnita kraška streha s svojo teksturo, barvo, materialom in strmim nagibom ponovno zaživi v sodobni betonski interpretaciji z neverjetno tehnološko iznajdljivostjo. Neločljiva povezava med fasado in streho je ključni namig na podobo tradicionalne kraške vasi.
Zasnova hiše obravnava odnos med sodobnim in tradicionalnim ter odpira vprašanje o značilnostih anonimne tradicionalne arhitekture, iz katere izhaja.