Adenoviroza me je dobro zdelala. V posteljo me je položila za več kot teden dni in še več, zaradi nje poleti ne bom mogla nositi obleke v fuksija barvi.
Žal je v času najvišje vročine nezavedajoč počivala na lutki le meter stran od postelje. Vsakič, ko sem odprla oči je bila tam. Na koncu sem morala prositi najdražjega, da čez lutko vrže odejo.
Ko se mi je stanje izboljšalo obleka ni bila več tisto kar je bila. Spomini so prehudi. Spravila sem jo v omaro in upam, da do poletja pozabim. Če ne, . . Bom pa vsekakor nosila zadnjo pridobitev v zeleni in meni trenutno zelo ljubim vzorcem »tie and dye«.
Z omenjeno umetnostjo barvanja sem se, če izvzamem srednješolsko hipi obdobje, bežno spogledovala lani. V oči so mi padle tiste živo barvne rute pri Blumarine in moja pomočnica Tina mi je izdelala prav takšno, le da sva namesto oranžne izbrali modro barvo.
Črno belo ruto sem kupila kasneje, ko mi je k srcu začuda prirasla še jubilejna z nomadsko estetiko navdihnjena kolekcija Roberta Cavallija.
Kakorkoli, letos bodo »tie and dye« vzorci moja prva vzorčna modna strast in komaj čakam na pravi pomižik sonca.
