ELLE podkast | Mateja Gaber: Za Gabrielle Chanel je delala tudi slovenska šivilja

Z dr. Matejo Gaber smo se v tokratni epizodi pogovarjali o projektu Fenomen Chanel, ki razkriva marsikaj do zdaj še neznanega o Coco Chanel. Gre za intermedijski projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Združuje študente, mlade ustvarjalce in teoretike Univerze v Ljubljani ter slovenske modne oblikovalce. Skupna točka pa je raziskovanje nepozabne Gabrielle Chanel.

Podkast, 8. 10. 2020
ELLE podkast | Mateja Gaber: Za Gabrielle Chanel je delala tudi slovenska šivilja

Osmo epizodo lahko poslušate TUKAJ: 

Poslušate nas lahko tudi na:
APPPLE PODCASTS Ι SPOTIFY Ι GOOGLE PODCASTS

Mateja Gaber je sicer lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predsednica akademskega zbora Filozofske fakultete. Poučuje nemščino na Oddelku za umetnostno zgodovino in Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ljubezen do lepega je bila v njej prisotna že od malega. Odnos do blagovne znamke Chanel pa je razvila že v osnovni šoli. V 70. letih prejšnjega stoletja ji je oče občasno iz Nemčije prinašal revije in tam je prvič videla uro Chanel. Že takrat si je rekla, da bo imela točno takšno uro, ko bo velika. In ko se je poročila, ji jo je mož prinesel iz Kuvajta.

 

»To uro imam še zdaj in nočem nobene druge. Tako sem videla, kako je Chanel nekaj trajnostnega.«

 

Mateja je idejni in organizacijski vodja projekta FENOMEN CHANEL – OD KORZETA DO MALE ČRNE OBLEKE ali KAKO JE GABRIELLE CHANEL OSVOBODILA ŽENSKO, ki je nastal pod okriljem Evropske noči raziskovalcev, Humanistika, to si ti! Projekt obeležuje dva historična dogodka v svetu mode. Pred 100 leti je francoska modna hiša Chanel začela svojo zmagovito pot z lansiranjem ikoničnega parfuma CHANEL 5, ki je postal eden izmed najbolj zaželenih luksuznih objektov 20. in 21. stoletja.

 

Vzporedno z zgodbo ikoničnega parfuma pa je nastala tudi mala črna obleka, kreacija Gabrielle Chanel, ki je revolucionarno posegla v dotedanje modno oblikovanje ter 'osvobodila žensko telo'. Mala črna obleka je v prejšnjem stoletju predstavljala pomemben kos ženske garderobe, v tem stoletju pa je zaradi svoje trajnostne vsebine ponovno aktualna.

 

»V tem je moje občudovanje Gabrielle Chanel. Da je živela tako, kot je hotela.«

 

Eden od razlogov, da je Coco Chanel uspelo, je tudi ta, da je po vojni živela drugače kot večina žensk, ki jih je sistem ukalupljal v družbo. Predvsem si je upala. Seveda ni šlo brez žrtev. Ni bila vedno dobra in prijazna. Nekoč so njene šivilje stavkale, ker so želele boljše pogoje. Coco jim je taktično obljubila vse, kar so želele. Tako so šivilje dokončale kolekcijo, potem pa jih je vse odpustila.

 

Projekt FENOMEN CHANEL pa je razkril še zanimiv podatek, in sicer, da smo bili tudi Slovenci del zgodbe male črne obleke. Pri Gabrielle Chanel je bila leta 1926, ko je tudi nastala njena ikonična mala črna obleka, zaposlena slovenska šivilja Marija Šarec.

 

»Bila je zelo kompleksna osebnost. In mislim, da ne smemo toliko gledati, kakšna je bila in kaj vse je počela, ampak kaj se je zaradi tega zgodilo. In za ženske se je zgodilo veliko.«

 

Projekt tvorijo trije večji sklopi: znanstveni simpozij, ki je bil septembra na Univerzi v Ljubljani, pospremil pa ga je izid znanstvene monografije. Prihaja pa še modni dogodek, ki bo 27. novembra v atriju SAZU. Medtem ko prva dva sklopa osmišljata družbeno in zgodovinsko ozadje FENOMENA CHANEL v vsej njegovi kompleksnosti, bo slednji rezultat večmesečnega ustvarjanja študentov modnega oblikovanja (NTF) ter modnih oblikovalcev, ki bodo na novo tematizirali in interpretirali malo črno obleko.

 

Na simpoziju so predavali strokovnjaki z različnih področij: nevrolog dr. Blaž Koritnik, profesorica s pedagoške fakultete dr. Milena Mileva Blažić, mag. Petja Zorec (NTF), dr. Almira Sadar (NTF) in dr. Mateja Gaber. Vsi so v svojih predavanjih iskali skupno točko med njihovimi akademskimi področji in Coco Chanel.

 

Predavanja znanstvenega simpozija si lahko ogledate TUKAJ: 

Poslušajte še: ELLE podkast | Tina Logar Bauchmüller: »Pri trajnosti je veliko greenwashinga, kjer gre za zavajanje potrošnikov.«

Priporočamo tudi: ELLE podkast | Lorella Flego in Petra Windschnurer o stanju mode po koronavirusu

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri