Kdaj nazadnje ste se oblekli tako, da ste si želeli po ulici vsaj malo poskočiti, če ne celo odhopsati vse do avtobusne postaje in potem naprej do službe? Jaz nazadnje lani. So namreč oblačila in modni dodatki, ki za svoj pravi čar potrebujejo gibanje, in sicer več kot le običajen korak. Če boste torej to poletje dali priložnost resam, boste skrbeli tudi za boljšo kondicijo.
Rese prvič
Da so rese nekaj, kar oblačilu pričara prav poseben, razgiban priokus, sem odkrila kot deklica. Po vzoru jadranske riviere sem si z zbranim denarjem (školjke smo, združeni v vzhodnoevropsko cehovsko trgovsko obrt, po zasoljenih cenah prodajali Nemcem, Avstrijcem in celo kakšen Nizozemec je dobrovoljno odprl denarnico) prvič privoščila oblačilo s stojnic.
To je bila bela majica z natisnjenim sončnim zahodom, po vsej dolžini okrašena z resami, obteženimi s pisanimi plastičnimi perlami. In potem smo skakali. Majica je bila resnično pravi hit. Kako težko mi je bilo pri srcu, ker je nisem mogla obleči za v šolo (september je bil pač mesec, ko je bilo treba obleči že dolge rokave), veva samo jaz in moja mati, ki je tovrstne oblačilne izpade stoično prenašala z modro tišino. Rese so tako ostale domena poletij, vse dokler me v srednješolskih klopeh ni zagrabilo hipijevsko vzdušje.
Rese drugič
Na vrsto so prišli resasti pončo plašči, torbe za na ramo z obveznimi resami, celo sandale v slogu Pocahontas mi je v skladu s svojo oblačilno politiko uspelo izbrskati v eni od etno trgovin. Pravzaprav zadeva na daleč ni bila dosti drugačna od trenutnega resastega modnega stanja.
Od blizu pa je zgodba vseeno precej drugačna. Danes rese kljub tesni povezavi z Divjim zahodom in mirovniškim pisanim gibanjem zaradi materialov, iz katerih so izdelane, delujejo veliko bolj moderne in še bolj poskočne. Pončo z resami iz tehnoloških niti, usnjena torbica z ekstremno dolgimi resami iz barvite plastike, svilena majica z resami, pridobljenimi s cefranjem. Seveda letos ne manjka res iz semiša, kar je znak, da so modni oblikovalci sedemdeseta vseeno vzeli veliko bolj zares, kot si upajo priznati.
Rese tretjič
Meni so danes najbolj všeč rese, ki svojo gibalno energijo črpajo pri izvoru divjih dvajsetih, in pa vse mogoče okrasne rese na torbicah. Prve mi zaradi povezave s plesom delujejo veliko bolj sofisticirano in ženstveno kot indijanske rokenrol rese, čeprav imam zadnje raje, ko govorimo o torbah. Rese, ki krasijo moja oblačila, so izdelane iz tanjših niti, prej, svilenih trakov in vrvic, ki poskakujejo tudi ob lahkotnejšem koraku, kar sploh ni slabo, še zlasti takrat, ko me stisne v križu.
Resen nasvet
Kako torej do resnega resastega sloga? Odsvetujem kostumografsko doslednost, če sledite sedemdesetim.
Naj gre nekako takole: ob ponču z resami obujte minimalistične čevlje z nizko peto, na ramo si obesite torbico enostavne oblike (če je s statusnim simbolom, toliko bolje), skočite v usnjene hlače in vse skupaj zapečatite z vedno aktualno sinje modro srajco. Če rese poskakujejo v vaših rokah, pa poskrbite le, da so to edine rese, s katerimi želite razgibati svoj videz.
Petra Windschnurer
