Tukaj je Nova Elle! Preberite zapis modne urednice

Plačajo jih na blagajni, ne da bi jih pomerile v garderobi. Vedo, da jim pristajajo! Še manj sreče imam, če kdo omeni, da obstaja možnost, da si kopalke naročim po spletu. Ne, sama spadam v kategorijo 'izbrank', ki morajo v kabino odnesti najprej vsaj deset različnih modelov kopalk, da se lahko nato z vljudno prodajalko menijo o velikostnih številkah.

Povprečni čas, ki ga preživim v garderobi ene trgovine, je 45 minut, preoblečem pa se vsaj 20-krat.

Naporen šport, vam povem. Včeraj sem z nakupom črnih kopalk uspešno zaključila lov na kopalke za poletje 2019. Pot je bila dolga in vijugasta. Začela se je tako, da sem pred dnevi v omari našla kopalke, ki sem si jih omislila leto dni po porodu. V koralno rdeči barvi bi bile letošnje poletje pravi modni hit, če mi ne bi bile prve vsaj za številko ali dve prevelike (tako bujnega oprsja kot med dojenjem najbrž ne bom imela nikoli več), medtem ko se je pri drugih elastika v hlačkah in modrčku spremenila v kup natrgane gume, ki ji ne bi uspelo obdržati oblike niti najbolj osnovnemu modelu.

V navalu poletne vznesenosti mi je uspelo na plan privleči vse kopalke, ki bi lahko že čez dva meseca z menoj odpotovale na počitnice. Dvoje sem izločila takoj, saj sta trikotnika, ki naj bi pokrivala prsi, sumljivo premajhna (kaj ne bi bila, nosila sem jih kot 20-letnica), bikink, ki sem jih kupila na potepanju v Grčiji, pa ne upam niti pogledati. Zeleno modre kopalke po rodu iz Pariza mi delajo družbo že deveto leto zaporedoma, a kaj ko se modrček zavezuje okoli vratu. Še pred leti sem prisegala zgolj na takšen model kopalk, saj je ta lepo zožil moja ramena in stisnil prsi s strani.

Danes me v njih najprej začne boleti vratna hrbtenica, čez dobre pol ure posledično glava. Letos jim tako dajem košarico. Lahko bi še poslednjič poskusila s podob- nim modelom v črni barvi avstralske blagovne znamke, ki ima enake optične prednosti kot prej omenjene zelene kopalke, le da se trakovi modrčka križajo na hrbtu in me ne 'režejo' v vrat. Sicer so že lani vsem prisotnim na plaži pokazale, da jim je zob časa vzel vse modno dostojanstvo. Od sonca in soli prepareli patenti pa so bili krivi, da je med sklanjanjem in skakanjem v vodo na plan občasno pokukal tudi del telesa, ki naj bi ostal skrit.

Rdeče kopalke, ki sem si jih omislila v svojem najbolj vitkem in drznem obdobju, imajo penasti push-up modrček, ki 45-letnici prsi nikakor ne more več spodobno krotiti.

Enako velja za mo- del v črni barvi, katerega hlačke so med pranjem v pralnem stroju tako kot po navadi kakšna nogavica ubrale pot v Bermudski trikotnik. Nikoli več jih nisem našla. Očitno je bila to neka čudežna pralnica, ki je žrla nogavice. Ostalo mi je še dvoje enodelnih kopalk. Prve sem kupila v Metliki, praktično na mejnem prehodu. Na bencinski črpalki sem se spomnila, da za delovni vikend pobeg na Zlarin v potovalko nisem spakirala kopalk. Vremenska napoved po radiu je bila obetajoča, jaz pa gotovo ne bom ribala hiše več kot deset ur na dan.

V trgovini, kjer je bila ta dan povprečna starost nakupovalk 60 let, sem proseče gledala v prodajalko, naj mi pokaže vsaj en model kopalk, ki jih ne bi oblekla moja mama. Zaman! A ker hudič v sili žre tudi muhe, sem v kabino odnesla enodelne kopalke, okrašene z večnim morskim vzorcem v stilu Versacejevega kiča. Nekaj minut zatem sem v ogledalu zagledala Petro v finih kopalkah, ki so pošteno zakrile in stisnile njeno rit, oblikovale pas in ji ukrotile prsi. Presenečena nad krojem in ugodno ceno, sem kopalke hočeš nočeš morala kupiti.

Nosila sem jih še vso sezono, in ko sem končno ob koncu poletja v njih na Instagramu objavila fotografijo, so se vsula vprašanja, kje sem kupila takšne super kopalke. Kaj naj rečem, konfekcija Julija!

Že lani sem jih obljubi-la svoji mami. Naj ji bo! Ostala sem sama z enimi samimi kopalkami, rdečimi enodelnimi. Potrebujem nove kopalke. Kot vam je iz zapisa najbrž že jasno, imam telesno 'pomanjkljivost', ki je ključnega pomena pri nakupovanju kopalk, večje prsi. Ta 'hiba' me avtomatsko uvrsti med potrošnice, ki se ne smejo ustavljati pred stojali z minimalistično oblikovanimi kopalkami.

Težava pri iskanju meni primernih kopalk je, da proizvajalci kopalk še niso pomislili, da velike prsi ne pomenijo nujno tudi velike konfekcijske številke. Brž ko prodajalkam izdam številko prsnega obsega, že se znajdem med ogromnimi hlačkami (hvala bogu so te letos veliko bolj moderne kot brazilke)
in še večjimi košaricami modrcev, ki niti slučajno niso tako privlačni, trendni in poletno igrivi kot tisti v manjših številkah, pa čeprav bi po kroju povsem ustrezali tudi večjim prsim.

Ne, zame so rezervirane 'mamaste' kopalke v ubito modri barvi, s širokimi naramnicami in v najbolj osnovnem materialu. Skrivnost dobrega modrčka za večje prsi ni skrita v predhodno navedenih referencah, temveč v dobri podpori, na pravem mestu všitih silikonskih opornicah, izbrani draperiji, globini izreza košarice in sredinskem šivu košarice. A jaz se ne dam. Kljub slabi startni poziciji sem odločena, da najdem model, ki me bo spravil v dobro voljo takoj, ko se vidim v ogledalu.

V prvi trgovini najdem kar nekaj modelov, za katere vem, da pristajajo moji postavi, in vse bi bilo naravnost pravljično, če izbrane kopalke ne bi bile izjemno pisane. Bolj ko prodajalki razlagam, da s tropskim potiskom na kopalkah le še poudarim velikost prsi, bolj me ta začudeno gleda in se najbrž sprašuje, kaj vraga je narobe z mano.

Oddelek s kopalkami, ki s takšnimi in dru- gačnimi polnili v košaricah povečujejo prsi, je namreč založen veliko bolje kot sektor, kjer izbiram sama. Le katera ženska si ne želi večjih prsi? Jaz! Ko me ne uspe razorožiti niti z razlago, da bi kopalna moda morala biti bolj živahna in zabavna, jo mahneva med črne kopalke. V dobri uri pomerim vse modele in na koncu zmagoslavno stojim pred blagajno. Aja, hlačke kupim na slepo, na poti ven se namreč spomnim, da nimam nobenih v črni barvi. Vem, da mi bodo pristajale!