Italijanska in francoska moda sta morda skrivnostni in mojstrski, vendar ne povsem nedosegljivi. Ženske teh zelo šik držav so za vedno na vrhu, ko gre za oblačenje brez truda ...
In prav nihče drug se ne more potegovati za ta naziv, čeprav si vsi želimo v svoj slog vnesti un petit peu tega hrepenečega je ne sais quoi. Dobro srce, še bolj pomembna pa brezhibna zunanjost, to je vodilo naših modnih zahodnih sosedov, kar ni tako reprezentativno v podalpskem prostoru, je pa zagotovo vabljivo. A žal Italijani v evropskem prostoru morda ozaveščajo idejo, da obleka naredi človeka, in ne gre jim oporekati, ko se hvalijo, da imajo prirojen občutek za lepoto in obliko.
Pa imamo tudi Slovenke kaj tega 'ne vem, česa' oziroma srce znotraj brezhibne zunanjosti?
Že sprehod po ljubljanskih ulicah, ogledovanje izložbenih oken, brskanje po obešalnikih in ne nazadnje listanje po domačih modnih revijah izda kulturo oblačenja Slovenk. Hitro izvemo, kaj nam je všeč, po čem posegamo, čemu dajemo prednost pri nakupih in kje kupujemo. Odčitavanje mode je večplastno. Včasih so očesu nevidne, včasih tako bleščeče, da ukradejo vso pozornost. Večkrat slišimo, da Slovenci nimamo okusa za modo, zato se raje odločamo za cenena oblačila kot za izstopajoče modne kose, ki so del modernega svetovljanskega sveta. Slovenija se ne more pohvaliti z močno kulturno identiteto ali oblikovalsko tradicijo, smo pa ves čas zagotovo plaho cankarjansko kukali na svetovne modne brvi.
Slovenke, ki v omari shranjujemo kar 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosimo, oblačila zagotovo obravnavamo na križišču simbolne in materialne kulture. Oblačila so lahko označevalci družbenih vrednot, identitete in mreže kulturne moči ter, najpomembneje, vedno so povezana z okusom ljudi. Težko je opisati pomen mode in stila. Zdi se, da je moda večkrat vsiljena le zato, da bi bila po njenem sprejetju odvržena in bi jo nekaj zamenjalo, stil pa je rezultat človekove potrebe in miselnega napora za oblikovanje svoje podobe.
Zato nekdo, ki ima resnično svoj stil, ne bo nič vesel, če ga boste pohvalili, kako moden je.
V modi je od nekdaj opaziti dve težnji, prva je težnja k povezovanju in druga k osamitvi, drugačnosti. Kot bi si elita prizadevala, da bi se predvsem z obleko razlikovala od množice, medtem ko jih tisti, nižji po statusu, kopirajo, ta proces kopiranja pa se ponavlja po družbeni lestvici navzdol. Izstopanje z videzom je tako temeljno pravilo delovanja mode, ki se je kristaliziralo z razslojevanjem družbenih slojev. Nasprotno pa za Slovence velja, da naša kulturna zavest temelji na težnji po neizstopanju, s čimer lahko povezujemo tudi relativno majhno število elitnih potrošnikov in modnih trgovin v celotni zgodovini.
Moda obljublja osebnost. Za Italijanke in tudi Parižanke je stil veliko več kot le oblačila. Kljub temu obstaja mit o pariški sartorialni eleganci in v njem je več kot zrno resnice. Zrno, ki se sčasoma spremeni v biser, ki ga Parižanke na vrvici nosijo okoli vratu ob navadni beli majici, ponošenih oprijetih kavbojkah in nizkih Chanelovih balerinkah. Parižanke se ne oblačijo zato, da bi ugajale nasprotnemu spolu, ampak se oblačijo druga za drugo, zase.
Tudi pri Italijankah barvna in oblikovna večplastnost oblačenja kaže na izkazovanje večje pozornosti, morda prijaznosti ženske do svojega telesa in ženskosti. Italijanke s svojo modno držo, ki jo je mogoče opaziti na čisto običajen dan, tudi ko gredo morda samo na tržnico po svežo solato, pojejo hvalnico svojemu telesu in svoji ženski v njih samih. Italijanska moda se razvija z duhom ljubezni do ženske in ženskega telesa, združuje pa tako francoski glamur kot tudi ameriško preprostost, morda avstrijsko udobnost in kanček slovenske zadržanosti. Predvsem pa obožuje vsako žensko telo, in to moramo neizmerno ceniti in posnemati!
A vse to ne velja vedno za Slovenke. Me večkrat pozabimo nase in se oblečemo tako, da ne bo imel nihče kaj pripomniti, da nihče ne bo opazil, da smo rade lepe, da smo rade ženske. Preveč si želimo, da bi nam bilo udobno, zato večinoma nosimo hlače in se izogibamo čevljem z visoko peto. Mimogrede, menda Slovenke slovimo po napačni izbiri čevljev. Je kriva podalpska zatohlost, previdna vzgoja s preveliko mero boječnosti, narodna kultura, preskromno modno oblikovalstvo v naši zgodovini?
Fendi, Prada, Gucci, Versace, Valentino … drži, seznam znanih italijanskih modnih znamk je skoraj neskončen. Tako je povsem smiselno, da so Italijanke ene od najbolje oblečenih žensk na planetu. Italijanke poosebljajo pristop več je več, in medtem ko so dodatki bistveni del pariške privlačnosti, pri Slovenkah ni tako. Parižanke bodo nosile bižuterijo z večerno obleko in diamante s črtasto majico svojega fanta. Vemo, da moška zapestna ura naredi zapestje videti še tanjše, zato razumemo njihovo izbiro. Toda slovenske dame še vedno najpogosteje nosijo zlato, takoj za njim pa nakit, ki se od zlatega razlikuje le po sodobnih detajlih. Zdi se, da prisegamo na klasiko, sem ter tja pa se zaljubimo tudi v kakšen bolj moden kos nakita, ki ga najraje kombiniramo (le) s poletnimi oblačili.
Slovenke posebne zahodne kulture oblačenja nismo gojile, morda zaradi ideoloških razlogov, socialističnega sistema, ki je dajal prednost tekstilno-oblačilni industriji in zanemarjal modo, omejenega slovenskega trga, modnega novinarstva in simbolnega kapitala ali pa zaostale modernizacije. Tako so gospe po puloverje hodile v radovljiško Almiro, po hlače v Elkroj, klasičen kostim pa so našle v Muri. Čevlje so izbirale v Peku in Alpini in s tem so bile zadovoljne. Oblačile so se po nekem vzorcu, ki sta ga v drugi polovici prejšnjega stoletja narekovali tudi revija Jana in Naša žena, podobno uniformiranost pa pri nas opažamo tudi danes.
Ponujajo nam jo svetovne blagovne znamke, ki ponujajo enaka oblačila vsepovsod po svetu. Kavbojke, majice, športne copate. Tako je moda lepljiva kot med, slovenske ulice pa so postale ulice globalne vasi. Čeprav nam obsežna in raznolika ponudba da misliti, da lahko bolje izražamo svoj slog, smo zaradi enovite ponudbe enako oblečene po vsem svetu. Slovenska moda je tako podlegla vplivom modnih središč in v estetskem smislu sledila svetovnim smernicam, ko se je trudila postati moderna.
Slovenke običajno ne nosimo drznih oblačil z vpadljivimi vzorci, potiski in barvami, kot jih nosijo Italijanke, čeprav pri oblačenju upoštevamo ustvarjalnost.
Slovenke estetiko cenimo bolj kot Američanke in smo bolj pozorne na kakovost v primerjavi z Angležinjami. Naša, slovenska tekstilna podjetja so nas naučila prepoznati dobro kakovost, a zaradi težje dostopnosti posegamo po tujih blagovnih znamkah. Med Slovenkami je zagotovo veliko poznavalk oblačilne kulture, ki cenijo oblikovalske kose, naše in tuje, ki opredeljujejo njihov slog oblačenja. Kar nekaj jih sledi modnim trendom, večinoma pa se temu tudi težko izognemo, saj najpogosteje nakupujemo v velikih svetovnih trgovinah, ki vsako sezono sledijo smernicam dizajnerskih modnih hiš. Ker tako izbiramo preverjene instant modne kombinacije, nam je prihranjena skrb za usklajevanje oblik in barv, in tako smo osvobojene bremen individualnosti.
Že res, da trendi k nam pridejo z zamikom, a jih tudi pozneje posvojimo, ker nam ne uspe pravočasno spoznati zapeljivosti trenda in zbrati poguma, da bi nekaj oblekle prve. In ko določen trend pri nas komaj zaživi, na drugem koncu sveta že zastareva. Vendar nekatere dame na naših ulicah še vedno privabijo številne poglede, ne nujno zaničljive, a dovolj zgovorne, da nakazujejo na drugačnost.
Medtem pa drugačnost v tujini ne pomeni nič drugega kot običajnost, zato drugačnosti skoraj ne poznajo.
Tisti, ki poznajo oblačilno kulturo, so tudi na splošno poznavalci različnih blagovnih znamk in danes ni več potrebe po nakupovalnih izletih v tujino, kot smo to počeli včasih, saj so takšne blagovne znamke zdaj na voljo tudi pri nas. Mlade in tudi malo starejše Slovenke rade nakupujejo prek spleta, saj ni treba vstopati v vroče kabine ter ure in ure brskati po nakupovalnih policah, pa tudi zato, ker je moda tako stalno dosegljiva in je kot romantično hrepenenje, ki poteši še tako nemirno žensko in tudi marsikatero moško dušo.
Ob vsem tem pa je potrebna tudi previdnost zaradi nevarnosti mehanizma požrešne modne industrije in njenega oglaševanja, ki kupca spremeni v odvisnega potrošnika. Upoštevamo pravilo, ki so ga spoštovale naše babice in mame in ki je tudi vodilo italijanske mode – kakovostno, elegantno in ne predrago. Imamo v Sloveniji modne ulice? So naše ulice prostor, kjer se srečujejo eleganca, preprostost in ženskost Slovenke? Želim si, da bi bile tudi Slovenke tako kot njene zahodne sosede na ulicah videti izvrstno, in to v čemerkoli, kar bi jim le vzbudilo ljubezen do njihove ženskosti.
Pripravila: Manca Pogačar
Fotografije: Osebni arhiv, Profimedia
