Včeraj sem si kupila zimski plašč. Nič takega, če ne bi bila tesno povezana s svetom mode, in od nas, snovalcev trendov, se kakopak pričakuje, da ta trenutek kupujemo poletne obleke ali, bolje, še nevidene zimske plašče za naslednjo zimo.
Tekst: Petra Windschnurer
Foto: Profimedia
V modnem svetu znak stop ne obstaja, vse skupaj je podobno štiripasovni avtocesti, kjer lahko samo naprej in res samo naprej drvite brez omejitve hitrosti. Včeraj na modni pisti, danes (pa še to je prepozno) že na spletu in jutri, če imate srečo, v vaši omari in potem, preden sploh oblečete in razkažete svoj najnovejši modni nakup, je tu že nekaj za vmes (berite: predsezonske kolekcije). In ko končno slečete plašč, da se sprehodite v novi obleki, vas najnovejši plašči že prehitijo, tako da je vprašanje, ali plašč sploh sleči, povsem na mestu. Začaran krog, ki mu ni videti konca. Nekoč so se s takšnimi 'težavami' ukvarjali zgolj vodje blagovnih znamk, ki so morali ob prvi plundri v mislih na izlet v poletje. Shizofrenično preskakovanje letnih časov je dobro znano tudi modnim urednikom modnih časopisov. Sredi poletja vas že vabimo na novoletni ples in upamo, da bo rdeča obleka v decembru še na voljo v vseh konfekcijskih številkah. Danes je preskakovanje sezon splošno sprejeta modna disciplina, ki zabušante kaznuje z resnično grdimi kopalkami, ki so na policah še ostale v maju. Zdaj se sprašujem, zakaj ne morem bunde kupiti, ko jo potrebujem. Po kakšni logiki naj me zanimajo tančice in kratke hlače, razen če bi si utrgala nekaj časa za pobeg na drugo poloblo zemlje.
Mogoče smo krivi mediji, ki vas znova in znova bombardiramo z vsemi novostmi. Nemalokrat se zgodi, da nas dobavitelji prosijo, naj z novostjo nikar ne hitimo, saj je še mesece ne bodo dostavili. O novih retro šminkah, ki jih je Charlotte Olympia 'oblikoval' skupaj z M.A.C.-om, smo se na veliko razpisali že v preteklem letu, v trgovine bodo prispele letos pomladi. Polovica, ki je o njih z navdušenjem in s kreditno kartico v rokah brala takrat, bo v prvih cvetnih mesecih nanje pozabila. Tekmo s časom bodo mogoče izgubili, in to samo zato, ker novica v dejanskem času ni bila več sveža niti za tiskane medije, kaj šele za splet. Poročati o poletnih kolekcijah marca, če o njih lahko beremo in jih občudujemo, še preden smo slekle lanske kopalke, je približno tako, kot bi se čez Atlantik napotili v čolnu z vesli. Nadzvočno modno letalo nas do počitniškega cilja pripelje, še preden se tam poletje sploh začne. In potem v najslabšem scenariju čakamo tri mesece, da končno zapremo dežnike. Razen če seveda nakupujete v spletnih trgovinah, ki so vsaj korak ali dva pred običajnimi trgovci. Je torej vsesplošna modna norišnica, ki jo živimo danes, odgovor trgovcev na nakup iz naslanjača ali samo dobro naštudirana psihologija impulzivnih nakupov, ki se od ljubezenskega reka daleč od oči, daleč od srca ne razlikuje dosti.
Kaj nas lahko končno upočasni in pripravi, da levi prehitevalni pas zamenjamo za tistega z običajno hitrostno omejitvijo? Če naj bi v vseh aspektih življenja veljalo upoštevati rek živi za danes, zakaj bi v modi živeli za pojutrišnjem? Mar ne bi bilo lepo plašče kupovati v decembru, ko nas osrečijo prve snežinke, ali celo v februarju, ko znova pritisne mraz? Bodo trgovci le spoznali čar trenutka? Vse ob svojem času. Danes niti razprodaje niso več tisto, kar so bile. V nenehni tekmi s konkurenco so stvari, ki so komaj prišle v trgovino, že znižane, saj v skladišču čaka nova sezona (ne da bi se nad tem pritoževala, ko odpiram denarnico).
Sama trenutno prakticiram preskakovanje sezon kot modna urednica, ta časovna modna shizofrenija mi je od nekdaj ustrezala, medtem ko dejanski modni čas uživam kot Petra Windschnurer, in po poletno obleko bom šla (če bo seveda še kakšna ostala) skupaj s šopkom pomladnega cvetja konec maja.
