Nova Elle vas že čaka v vaši najljubši trafiki. Poiščite svoj zen v družbi Elle, potopite se v navdušujoče zgodbe in se izgubite med modnimi fotografijami.
V moji omari ni prostora, zato kar nekaj oblačil, za katere vem, da jih ne bom nikoli več oblekla, hranim v njegovem delu. V predalu za ličila imam posebno šatuljico za vse šminke, ki jih ne bom nikoli več nanesla na ustnice. V hladilniku shranjujem vlažilne kreme, tonike in esence, ki že zdavnaj niso več del moje lepotne rutine. Koliko škatel za čevlje domuje v vedno pretesnem regalu v preddverju stanovanja, pa prepuščam vaši domišljiji. Hura bi verjetno rekle vse, ki vas navdušuje dejstvo, da bo modno poletje podpisala vrnitev Y2K modnih krpic. Kavbojk s tako dramatično nizkim pasom, kot sta jih pred 20 leti na trg poslali blagovni znamki Miss Sixty in Diesel, verjetno danes ni najti za vsakim vogalom. Oglasite se pri meni, sem namreč tiste vrste modnih zbiralk, ki oblačila ne hrani zaradi njihove vrednosti ali prestižne blagovne znamke, temveč zaradi spominov na neko obdobje. Široke ravno krojene hlače, etno torba iz blaga in pulover Champion me spominjajo na srednjo šolo. Superge Buffalo in srebrno mini krilo na party premore med študijskimi leti. Bež Max Marin plašč na prvo plačo, ki sem jo zaslužila kot modna urednica revije Elle. Moški suknjič Zorana Garevskega na prvi teden mode, ki ga je Elle Slovenija skupaj z založniško hišo Adriamedia organizirala v Sloveniji. 50 let star šal iz kašmirja pa me spominja na očeta, ki je bil v mladosti pravi modni navdušenec. Medtem ko kozmetiko hranim zaradi lične embalaže, za katero ne želim, da konča na smetišču. Hibernacija v hladilniku je zaenkrat povsem primerna rešitev.
Prav ste uganili, bila bi idealen primer za resničnostno serijo, kjer lovci na starine lovijo pozabljene modne in lepotne predmete z zanimivo zgodbo iz zakulisja. Se še kdo spomni biserno bele šminke Samantha 01? Kaj pa čevljev Mary Jane znamke Kickers? Najdete jih pri meni doma, prav tako dve zabavni zgodbi, ki ju povezujeta.
Zadnjih nekaj let sem sicer pridobila nekaj trde kože, da se brez pretiranih čustvenih izpadov ločim od stvari, za katere v hiši res ni več prazne škatle. Še najraje jih podarim ali za minimalno vsoto prodam znankam. Ločitev mora biti hitra in posledično neboleča. Kot tisti vbod v prst, ko so vam kot otroku jemali kri. Pogledate stran in že je vsega konec. Dlje stvari čakajo na novega lastnika, večja verjetnost je, da jim v stanovanju najdem novo zatočišče. Slednja odločitev običajno zelo razveseli mojo hčer, ki ji brskanje po maminem modnem arhivu vzbuja enako zadovoljstvo kot lovljenje skritih zakladov v trgovinah z oblačili iz druge roke.
Doma hranim tudi tiskane besede in fotografije v revijah. Stolpič, v katerem so zbrane prav vse številke Elle Slovenija, meri že več kot meter. Te tako kot oblačila in ličila obujajo spomine in beležijo duh časa. Samo pomislite, modne zapovedi Y2K so bile v letu 2005 na vrhuncu ali, bolje rečeno, na minimalcu, le kako bi drugače vso nosečnosti lahko nosila iste cargo hlače, če se pas teh ne bi končal tik nad ...
Plišaste igrače iz otroštva. Vem, da so namen same sebi in čakajo v vrečah na lepše dni, ampak jih iz sentimentalnih razlogov sebično hranim zase. Blagor mojemu podmladku, če ga bom kdaj imela. Ajda Gregorc, pomočnica urednice
Stari jahalni škornji. V garaži se je na njih že nabrala plast prahu, a spomin na tekmovalne dosežke, ki sem jih nanizala v njih, je še vedno kristalno čist. Nekatere stvari so pač tako dragocene, da bi bila huda krivica, če bi zamenjale lastnika. Tudi če smo jih že zdavnaj prerasli. Neja Drozg, novinarka
Učbenik italijanščine iz srednje šole, ker pričakujem, da bom nekoč želela obnoviti svoje piškavo znanje. S fakultete pa učbenike slovenske zborne izreke, pravopisa in stilistike, ker mislim, da to dolgujem svoji ljubezni do slovenskega jezika. Manca Pogačar, spletna urednica
Sicer sem se že poboljšala, ampak ... škatle. Kartonaste škatle, kovinske škatle, vse lepe škatle, za katere se mi zdi, da bi jih nekoč lahko uporabila za zavijanje darila ali shranjevanje preostalih stvari, od katerih bi se bilo najbrž tudi treba posloviti. Škatle. Anja Kralj, art direktorica
Ne bi mi sicer mogli postaviti diagnoze hrčkanja, a je v naši hiši vseeno kar nekaj stvari, od katerih se nisem mogla posloviti niti po nedavni selitvi: nož, s katerim je dedek rezal salamo v mojem otroštvu, pozitivna testa nosečnosti, kjer so črtice že povsem zbledele, prva bundica prve hčerke, prve supergice druge hčerke ... Spomini. Mojca Zemljak, redaktorica in lektorica
Moja šibka točka so trenirke, še posebej spodnji deli. Najstarejša je preživela že tri generacije in mami jo je že večkrat poskušala vreči stran, a jo vedno prestrežem. Nekaj je na teh ponošenih kosih – tudi trenirka, ki jo trenutno nosim, praznuje deseti rojstni dan in nič ni videti, da bo šla kmalu v pokoj. Katja Kozlevčar, urednica življenjskega stila
Petra Windschnurer
