Tesnoba ali s tujko rečeno anksioznost je poenostavljeno povedano strah. Vendar ne tak strah na katerega lahko pokažemo s prstom ampak tak, za katerega nam je, ko se pojavi, precej težko povedati, za kaj pravzaprav gre.- NIKA NIKOLIČ
Najpogosteje nastane na podlagi pretirane skrbi. Občutki, ki se pri tem pojavijo so stiskanje v prsnem košu, poslabšanje prebave, povišan krvni pritisk in slabše spanje. Tesnoba gre z roko v roki s stresom, perfekcionizmom in potrebo po občutku varnosti ter pomankljivim občutkom nadzora nad svojim življenjem.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se pri 3,6% ljudeh anskioznost pojavi v težji obliki, ki se ji reče anksiozna motnja in ki jo je potrebno obravnavati s pomočjo strokovnjakov. V vseh drugih milejših oblikah pa se počutje lahko izboljša s sprostitvenimi vajami, telesno aktivnostjo in predvsem z odnosom do sebe, svojih občutkov in doživljanja situacij.
Občasni občutki tesnobe se pri večini ljudi pojavijo vsaj enkrat v življenju.
Zadeva je torej precej pogosta, le da se pri nekaterih pojavlja intenzivneje in dolgoročneje kot pri drugih. Predvsem pa bi se je vsi - razumljivo - radi čim hitreje znebili. Le komu ustreza, da se počuti negotovo in prestrašeno?
Želja po "odstranitvi" tesnobe pa nam lahko nastavi že prvo past. Ponavadi namreč vodi v zanikanje težave in občutkov ali pa v pretirano skrb glede težave. Saj poznate tisti začarani krog, ko vas začne skrbeti, ker skrbite pa veste, da "ne bi smeli"... in se potem počutite samo slabše.
Najbolj konstruktiven način izmotavanja iz tega začaranega kroga je soočanje s tesnobo in njeno spoznavanje. Tako jo iz tabuiziranega bavbava spremenimo v zadevo, ki je tak običajna kot nahod. Ni fino, je pa pogosto, neogibljivo, glede na okoliščine razumljivo in ko se pojavi je treba iti v trgovino po robčke, čaj in limone.
Ok, kaj je torej limona za anksioznost?
Preprosta misel:
V redu je!
V redu je, če se počutite anksiozno in pod stresom.
Glede na vse kar se dogaja okoli nas, spremembe in prilagoditve, ki smo jih morali sprejeti v zadnjem času, bi bilo pravzaprav kar malce nenvadno, če bi lepo skulirano še naprej preprosto vzdrževali dobro ravnotežje med kariero, študijem, družino, prijatelji, srečo in osebno rastjo.
Zato, če ste slučajno opazili, da ste pod večjim stresom, da vas pogosteje skrbi, kaj bo, ali pa se vam nekatere stvari zdijo večji problem kot nekoč... Je to v redu in ok. Še več, prav super je, da ste sploh opazili težavo.
Naj pojasnim, da tale ok ni kar tja v tri dni.
Seveda, že vidim zmigovanja z glavo in ugovore, da saj se nihče ne želi tako počutiti. Zato je prvi impulz, da vse te zoprne občutke lepo pometemo pod preprogo v najoddaljenejši kotiček svoje duše in stisnemo zobe do naslednjega dopusta.
Ampak žal stvari včasih, ko se jih preveč nabere, začnejo pokati po šivih. In potem uide kakšno nepotrebno dretje zaradi malenkosti na otroke tu, živčna reakcija na partnerja tam, zadirčnost do sodelavke spet nekje drugje in sčasom se slaba volja samo poveča. Pod preprogo pometene stvari začnejo tvoriti kupček smeti, čez katerega se lahko spotaknemo. Torej ga je treba odkriti, si ga pogledati in nekaj ukreniti glede tega.
Poleg sprejemanja tistega dela situacije, na katerega nimamo vpliva, je koristno vzpostavljanje distance do misli, ki vodijo v anksioznost. To so pretirane skrbi glede službe, kredita, odnosov, tega, kako nas drugi vidijo... Težava je v tem, da se hitro razmahnejo, napihnejo in rade vodijo k najbolj katastrofičnim scenarijem.
V izogib hudo slabemu počutju, ki vznikne iz predstav o teh katastrofičnih scenarijih, si predstavljajte sebe čez pet let in vaš pogled na trenutno situacijo, ki vas skrbi. Najprej se vprašajte, ali se boste situacije in skrbi sploh še spomnili? Ali vam bo pomembna?
Če vam to povzroča težave, pomislite nase pred petimi leti. Kaj vas je takrat skrbelo in povzročalo stres? Kako danes gledate na to?
Kot vsaka stvar tudi ta tehnika zahteva nekaj vaje, zato začnite s preprostejšimi manjšimi skrbmi. Recimo vrsto zobne ščetke, ki jo želite kupiti, pa vas skrbi, da boste kupili neustrezno. Se spomnite zobnih ščetk izpred petih let? (Če ne kupujete vedno iste, potem verjetno ne.) Takšni preprosti primeri vas bojo pripravili na pomembnejše in težje preizkušnje. (Podobno kot pri telovadbi je treba te stvari počasi in zlagoma natrenirati.) Pomembno je, da spremenite svoj pogled na razmišljanje o skrbeh. Zgodba, ki si jo o problemu sestavite v mislih, močno vpliva na vaše počutje. Če jo napihnete vam povzroči težave z anksioznostjo, če se navadite od nje oddaljiti, pa se bo življenje hitreje zdelo precej enostavnejše. In zakaj drugega kot za to, se je vredno malce potruditi?
Napisala Nika Nikolič, mag. pol., psihodinamska psihoterapevtka (certificirana s strani Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov, ECPP)
Fotografija: Osebni arhiv
