TENIS igra s stilom

27. 7. 2010
TENIS igra s stilom (foto: Fotografija promocijsko gradivo)
Fotografija promocijsko gradivo

Moja prva izkušnja s tenisom ni bila prijetna. V prvem razredu osnovne šole je neki trener v meni prepoznal potencial, kar je bilo res čudno, saj nisem kazala prav nobenega zanimanja. Toda oče je rekel, da se moram gibati, in moje gibanje se je začelo prav s tenisom.

Minilo je kako leto in bila sem celo uspešna. Pravzaprav sem bila tako dobra, da sem začela trenirati s fanti. No, saj veste, ko so zraven fantje, lahko punca hitro doživi polomijo. Nekega zelo vročega poletnega dne sem trenirala s fantom, ki je bil moja simpatija. Igrala sva že uro in pol, ko so se mi naredili trije ogromni žulji na dlaneh. Ker nisem mogla več držati loparja, sem zamahnila in lopar je z žogico vred odletel proti Bojanu in se mu skoraj zaletel v glavo. Od sramu nisem vedela, kaj bi, zato sem se obrnila in preprosto odšla.

Moja teniška kariera se je takrat končala. No, pa vendar ne zares. Minilo je dobrih 20 let in moj novi fant je imel zanimiv konjiček. Tenis! Po dolgem prepričevanju, naj se vrnem na igrišče, je napočil trenutek, ko sem se nafrfulila v kratko teniško krilce in polo majico ter si na glavo seveda poveznila kapo s ščitkom, kakršno je imela Šarapova. Vse je bilo lepo in prav, dokler mi ni fant začel za vsako odbito žogico kričati: »Pod žogo! « Ja, Rok, vem, da pod žogo, a jaz pač prav vsake žogice po toliko letih ne morem nadzorovati. Sledilo je nekaj ostrih besed in najina ura je bila končana. Jaz še zmeraj barvno usklajena, a čisto premočena, on brez kapljice znoja na čelu. Zdaj tenis igram s prijateljico, ki me razume in ve, kako se počutim, ko se mi popolnoma novi beli teniski umažeta in postaneta oranžni.

To je moja zgodba, da vaš začetek ne bi bil tako težaven, pa smo učitelja telesne vzgoje Matica Jeraša prosili, naj z nami deli nekaj uporabnih nasvetov.

Vse se začne pri obutvi

Ko izbirate obutev, je najbolje, da ne varčujete z denarjem in kupite teniške copate, usklajene z anatomijo vašega stopala in s podlago, na kateri boste igrali, saj lahko v nasprotnem primeru hitro pride do bolečin v prstih, gležnju ali celo kolenu ter seveda nadležnih žuljev.

Kakšen lopar izbrati

Če ste začetnica, priporočamo, da najprej preizkusite nekaj loparjev in se nato odločite, kateri vam ustreza, pri tem pa upoštevajte določene smernice:

  • Velikost glave

    Večja glava po eni strani pomeni večjo idealno površino, s katero naj bi žogico zadeli, po drugi strani pa pomeni tudi večjo moč udarca žogice; manjša glava loparja pomeni večjo natančnost in s tem povezan večji nadzor pri udarcih.

  • Teža loparja in njena razporeditev glede na lopar

    Težji ko je lopar, več znanja zahteva, vendar obenem zagotavlja boljši nadzor pri izvedbi udarca; lažji ko je lopar, manj energije je treba vložiti v pripravo in izvedbo udarca, moč udarca pa je zaradi manjše teže večja.

  • Debelina ročaja (gripa)

    Optimalno izbrana velikost ročaja seveda omogoča predvsem nadzor nad loparjem ob stiku z žogico.

  • Debelina okvirja glave

    Bolj ko je debel okvir glave, večja moč loparja se lahko ustvari.

  • Barva loparja

    Danes je na voljo ogromna paleta barv, kar pri izbiri loparja pomeni le dodatno dilemo, predvsem za nežnejši spol.

Teniška žogica

Tudi teniških žogic je seveda več vrst. Za večjo stimulacijo otrok pri vadbi so te lahko različnih živih barv, drugače pa je barva teniške žogice standardizirana. Na splošno jih razlikujemo predvsem po trdoti in hitrosti gibanja. Počasnejše žogice so namenjene začetnikom, saj jim omogočajo več časa za pripravo na udarec.

Kakšna igrišča so nam na voljo

Najbolj običajna in razširjena podlaga igrišča je oranžni pesek, tako imenovani tenisit ali leš. Na takšni podlagi je žogica najpočasnejša, in zato najbolj primerna za učenje. Druga vrsta podlage je travnata površina, ki je primerna predvsem za izkušene, saj omogoča najhitrejši način igranja. Nekaj med lešem in travo pa je trda podlaga, ki je navadno narejena iz cementa ali plastike. Na tej podlagi lahko igrajo tako začetniki kot tudi izkušenejši.

Kako začeti

Učenje tenisa mora biti predvsem zabavno, zato priporočamo, da si nekaj prijateljic izbere istega učitelja. Ko ste v fazi učenja, igrajte tenis vsaj dva do trikrat na teden. Izberite komunikativnega učitelja, ob katerem se boste dobro počutili in ki vam bo znal dati povratno informacijo, predvsem pa vas mora znati spodbujati in motivirati.

Poškodbe pri tenisu

Najpogostejša poškodba pri začetnikih je tako imenovani teniški komolec, ki nastane zaradi ponavljajoče se in čezmerne obremenitve iste mišice. Zdravljenje pomeni, da morate nekaj časa mirovati in pridno menjavati hladne obkladke. Velikokrat pride tudi do poškodbe ramena zaradi hitrih gibov in vrtenja ramenskega obroča. Zelo pogosta poškodba je še izvin gležnja, ki prav tako nastane zaradi hitrih gibov, preseneti pa nas lahko tudi izvin zapestja, še zlasti če nepravilno držimo lopar. Če se ne ogrejemo, pa lahko pridelamo tudi bolečine v hrbtu in kolenu.

Mija Langerholc