Sterilizacija, zadnji poseg?

Nekatere ženske še vedno mislijo, da je prepovedana, druge ob omembi zavijajo z očmi. »Da bi se sterilizirala? To pa že ne!« je zgrožena 37-letna Marjana, mamica dveh otrok. Res je, da si ne želim več otrok, toda kdo ve, kaj vse se še lahko spremeni. Poleg tega se termin uporablja za živali, ni res?«

Takrat jo spomnim, da je sterilizacija jajcevodov najbolj priljubljena kontracepcijska metoda (za ljudi) v skandinavskih deželah in v Severni Ameriki, kjer se za ta poseg odloči približno vsak drug poročeni par, ki uporablja kontracepcijo.

V Sloveniji se kljub temu še vedno najraje zanašamo na tabletko, pogosto pa se odločimo tudi za maternični vložek. »Pred leti je bil hormonski maternični vložek plačljiv, zdaj pa je na listi zdravil ZZZS in je na voljo brezplačno, seveda z receptom zdravnika. Pred tem je bilo opaziti porast v številu sterilizacij, danes pa se več žensk odloči za vložek, medtem ko v zadnjih treh letih v številu sterilizacij nismo zaznali posebnih nihanj,« nam je povedala mag. Zlata Ličer, ena od članic Komisije I. stopnje za umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacije na Ginekološki kliniki Ljubljana.

Odločitev je (le) vaša

Možnost odločitve za sterilizacijo je brez dvoma prednost sodobnega časa. Preden je sterilizacijo dovoljeval zakon, so ta poseg nekateri zdravniki skrivaj opravljali za ženske, pri katerih bi bila naslednja nosečnost lahko usodna. Naša zakonodaja danes sterilizacijo dovoljuje ženskam, ki so razsodne in stare najmanj 35 let ter zanjo zaprosijo (omejitvi odpadeta, če je treba sterilizacijo opraviti iz zdravstvenih razlogov).

Sterilizacija je lahko samo prostovoljna, gre torej strogo za osebno odločitev, ki je ne more nadomestiti odločitev zastopnika, vendar pa jo lahko odobri le komisija za umetno prekinitev nosečnosti. Ko komisija prošnjo odobri, začne teči šestmesečni rok, po katerem je sterilizacijo dovoljeno opraviti. Teh šest mesecev je predvidenih še za zadnji razmislek, saj gre pri sterilizaciji kljub vsemu za operativni postopek s trajnimi učinki.

Zanimivi so podatki Ginekološke klinike Ljubljana iz leta 2009: obravnavanih je bilo 412 zahtevkov žensk, 322 je bilo odobrenih, dejanskih posegov pa so nazadnje opravili le 232. Največ žensk, ki so se za postopek odločile, je bilo starih med 35 in 39 let.

Obstajata dve metodi

Sterilizacija je danes še vedno praviloma laparoskopski poseg, novejša metoda sterilizacije oziroma metoda, ki se pri nas uporablja od leta 2007, pa je histeroskopska sterilizacija.

»Pri laparoskopski sterilizaciji v splošni anesteziji naredimo zarezo v popek in uvedemo laparoskop (optični instrument) v trebušno votlino. Najprej pregledamo vse organe v trebušni votlini in nato poiščemo oba jajcevoda. Dodatno naredimo še eno zarezo na sredini spodnjega dela trebuha, skozi katero uvedemo instrument, ki ima sposobnost električne koagulacije. S tem instrumentom koaguliramo začetna dela obeh jajcevodov in tako naredimo oviro, da semenčice ne morejo doseči sproščene jajčne celice. Pot jajcevoda lahko namesto elektrokoagulacije zapremo tudi s posebno prirejenimi klipi, ki zatisnejo začetni del jajcevoda. Histeroskopska sterilizacija poteka po drugi poti. Optični instrument brez anestezije uvedemo skozi kanal materničnega vratu v maternično votlino in poiščemo izhodišča obeh jajcevodov. V ta izhodišča vstavimo svedraste zapore in tako preprečimo povezavo jajcevodov med maternično in trebušno votlino. Semenčica tako lahko pridejo v maternično votlino, nadaljnja pot pa jim je onemogočena. Točno postavitev in vraščanje moramo preveriti z rentgensko preiskavo po treh mesecih. V tem obdobju je treba pred potrditvijo uspešnosti posega uporabiti kontracepcijo,« pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo UKC Ljubljana.

Čeprav histeroskopska sterilizacija prinaša kar nekaj prednosti, pa je število opravljenih posegov te vrste pri nas še vedno zelo majhno: »Za histeroskopsko sterilizacijo ni potrebna splošna narkoza, poseg pa traja le od 10 do 15 minut. Bolnica gre takoj po posegu lahko domov, naslednji dan pa v službo. Žal smo imeli v zadnjih letih težave z zelo neredno dobavo vsadkov, zato je bil poseg opravljen predvsem zelo rizičnim bolnicam, ki zaradi različnih kroničnih bolezni niso smele dobiti splošne anestezije ali uporabljati kakšne druge oblike kontracepcije. Druga ovira je finančna, saj set Essure za eno bolnico stane več kot 900 evrov,« je povedala dr. Branka Žegura, ginekologinja s Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor, ki je postopek leta 2003 prinesla z Nizozemske in aprila 2007 opravila prvi poseg v Sloveniji. Dr. Žegura je izrazila navdušenje nad postopkom in upanje, da bo, odkar smo konec lanskega leta dobili zanesljivega dobavitelja vsadkov tudi v Sloveniji, teh posegov lahko več.

Ženske, ki se odločajo za sterilizacijo, so večinoma starejše od 35 let, so v razmerju, že imajo otroke in jim druge oblike kontracepcije ne ustrezajo. Site so jemanja tabletk, intrauterine kontracepcije ne prenašajo dobro in jih je strah, da bi se znašle v položaju, ko bi morale razmišljati o splavu, ki pa je lahko še posebej travmatična izkušnja za ženske, ki že imajo otroke. Maša, 36 let, mamica dveh otrok: »Več let sem jemala tabletke, a sem imela vedno težave s krvnim obtokom, poleg tega pa se mi je pogosto dogajalo, da sem tabletko pozabila vzeti. Po rojstvu hčerke in zatem sina sem bila odločena, da si ne želim več otrok, zato sem začela razmišljati o sterilizaciji. Z možem sva se pogovarjala tudi o vazektomiji, vendar sem bila jaz tista, ki je bila prepričana, da noče več otrok, zato nisem videla razloga, da bi v poseg prepričevala njega. Navsezadnje je še mlad, kaj pa, če bi se meni kaj zgodilo?«

Vazektomija - še vedno tabu?

Vazektomija je poseg, s katerim se moškemu prekine semenovoda, tako da posledično v izlivu ni več semenčic. V naši še vedno patriarhalni družbi ta poseg predstavlja še večji tabu od sterilizacije pri ženski. Zanj ni zdravstvenih ovir, so pa zato močne psihološke. Odgovorov ni treba iskati daleč, lahko se obrnemo kar na svojega partnerja ali na drugo najbližjo osebo nasprotnega spola, ki nam bo najverjetneje razložila, da je zadeva povezana z moškostjo, obenem pa o samem postopku ne bo vedela povedati kaj dosti.

Preprost  ambulantni poseg

Vazektomija je ambulantni poseg, ki se ga opravi v ambulantni anesteziji. Na spodnji strani mošnje se skozi do dva centimetra dolg rez izreže do centimeter dolga koščka semenovoda, prosta konca pa se zašije. Rano se zašije z dvema šivoma, bolnik pa lahko takoj po posegu odide domov. Pred postopkom lahko odda seme v banko za primer, da bi ga še potreboval. Za prvih nekaj odnosov po posegu strokovnjaki priporočajo zaščito proti nosečnosti (npr. kondom), po približno desetih odnosih pa pregled izliva, da zdravnik oceni uspeh postopka.

Najpogostejši zaplet vazektomije je krvavitev oziroma hematom. Manjši hematom ne povzroča večjih težav in ne zahteva zdravljenja, medtem ko pri večjem (pri manj kot odstotku posegov) svetujejo počitek, sredstva proti bolečinam, le izjemoma pa hospitalizacijo. Poznih zapletov vazektomija ne povzroča. Po vazektomiji ostane hormonsko stanje moškega nespremenjeno, spolna sla se ne zmanjša, izliv in občutki ob njem pa se prav tako ne spremenijo.

Zelo redki so primeri zmanjšanja potence, ki pa so kratkotrajni in izvirajo iz povsem psiholoških razlogov. Sterilizacija pri ženski ali pri moškem je za nekatere prava osvoboditev, medtem ko jo drugi, predvsem zaradi njene dokončnosti, vidijo kot nekakšno drobno smrt, vsi pa smo pri razmišljanju o njej obremenjeni z vrednostnimi sistemi okolja, v katerem živimo. Na sterilizacijo bi morali gledati kot na še eno izmed oblik kontracepcije, ki so nam na voljo, prava kontracepcija pa je le tista, za katero se odločimo sami, ne glede na to, da ena terja malo več premisleka od druge.

*Več informacij lahko dobite v pisnem gradivu o ženski in moški sterilizaciji na Ginekološki kliniki Ljubljana, za strokovno svetovanje pa pokličite 01 522 61 48.

 

Priredila in prevedla Živa Deu, fotografija Shutterstock.com