Ko se mi je iz majhnega znamenja med pomerjanjem kopalk ulila kri, sem panično klicala asist. dr. Lariso Stojanovič, dr. med. spec. dermatovenerologije, ki me je naročila na pregled, obenem pa takoj pomirila moj strah pred kožnim rakom: »Znamenje se bo zaraslo v največ 14 dneh, odpadla bo tudi krastica. O raku več v živo.« Katja Golob
Ko spregovori koža
»Mednarodna agencija za raziskavo raka je leta 2002 potrdila, da UVB- in UVA-žarki povzročajo kožnega raka,« začne dr. Larisa Stojanovič.
»UV-žarki škodujejo neposredno prek trajnega poškodovanja celice, zlasti njene jedrne kisline, in posredno zaradi nastajanja prostih kisikovih spojin, ki povzročajo nadaljnje okvare. Tveganje za obolelostjo z melanomom je danes 1 proti 75, medtem ko je bilo tveganje pred 30 leti 1 proti 1500. Najbolj nevarno je intenzivno sončenje, ko poskušajo ljudje doseči zagorel videz, dobijo pa opekline. Vidite, tako prizadeta koža je idealna podlaga za razvoj melanoma, tveganje je celo do 4-krat večje in če bi jo opečeno pogledali pod mikroskopom, bi razumeli, kakšno škodo storimo,« nadaljuje.
Pomislim na opečena ramena svojega otroštva
in opazim številne rjave pege različnih velikosti. Kot bi mi brala misli, gre dr. Stojanovičeva naprej: »Res je, koža se hitreje postara«, in nadaljuje: »Kožni rak na grobo razdelimo v dve skupini, melanom, ki se razraste iz znamenj ali nastane na novo, in epiteliome, ki jih opazimo kot hrapave rdeče lise in bunčice s krasto ali ranico, ki se ne zaceli ali se stalno obnavlja, vendar niso tako zelo nevarni kot melanom, ki lahko zaseva v notranje organe. Dokler melanom ne predre povrhnjice, kjer ni žil, govorimo o melanomu, ki je 'obvladljiv', ga izrežemo in prognoza je odlična, saj ni možnosti, da bi zaseval. Podobno kot tiger v kletki, ki je nenevaren. Nevarno pa postane, ko melanom predre v usnjico, kjer so žile in s tem možnost zasevanja po telesu. Takrat je tiger, ki je že pobegnil iz kletke,« slikovito strne dermatologinja. »Cilj pregledovanja kožnih znamenj in kože na splošno je opaziti spremembe dovolj zgodaj oz. pravočasno. Dermatologi z dermatoskopskim pregledom odkrijejo diskretne spremembe in s tem tudi tanjše melanome, kar močno izboljša prognozo. Ko je znamenje enkrat očitno spremenjeno, je ponavadi uspešno zdravljenje vprašljivo.«
Kaj lahko naredite sami?
Če vemo, da se melanom v polovici primerov razvije iz obstoječih znamenj, v drugi polovici pa povsem na novo, in če je v 75 % povezan z izpostavljenostjo UV-žarkom, je razumljivo, da moramo poleg rednega (samo)pregledovanja znamenj poskrbeti tudi za ustrezno zaščito kože. Dr. Larisa Stojanovič opozarja: »Ljudje pozabljajo, da so zaščitne kreme šele sekundarna zaščita pred sončnimi žarki.
Prva zaščita je fizična, torej si poiščemo prostor v senci, uporabljamo sončnik iz kakovostnih materialov, skozi katere ne morejo prodreti žarki, nosimo oblačila iz zaščitnih materialov, slamnik, sončna očala ... Kreme uporabljamo samo, kadar smo zares na soncu, in zelo dobro je vedeti, kaj kupujemo.
Ustrezna krema mora imeti zaščitne filtre, ki so kemijski in fizikalni, na etiketi jih prepoznamo kot UVB- in UVA-filtre, npr. mexoryl, tinosorb, avobenzon, cinkov oksid, titanijev dioksid, prav tako mora vsebovati antioksidante, ki zmanjšajo škodljiv učinek prostih kisikovih spojin. Olivno in kokosovo olje sta zelo šibka zaščita,« se nasmehne mojemu vprašanju o naravnih kremah za sončenje: »Kako dolgo in kako močno deluje UVB-filter, ki ščiti pred nastankom opekline, pa nakazuje številka zaščitnega faktorja.
Kremo je treba vedno nanesti v zadostni količini, le tako bomo dosegli zaščito, ki jo opredeljujeta zaščitni faktor in UVA-zaščita - 30 ml za telo povprečnega človeka, rešitev je tudi visok zaščitni faktor, ki zagotavlja ustrezno zaščito kljub premajhnemu nanosu kreme. Zaščita mora biti širokospektralna – UVA in UVB. Še bolj previdni naj bodo posamezniki iz skupin z večjim tveganjem, torej ljudje z izjemno svetlo poltjo, z veliko znamenji, sploh če so tudi ta velika, pa športniki, mladostniki, moški srednjih let, ki podcenjujejo zaščito ...«
Misli mi uhajajo k velikemu slamniku, pod katerim se bom skrivala poleti, čeprav moja polt ne bo nikoli več bledo porcelanasta. »Velika prednost je, da lahko kožo preprosto opazujemo, in zares tragično je, da lahko posameznik ogrozi življenje zato, ker se ni dobro in pozorno pregledoval. Kajti ko se melanom enkrat globoko razraste, postane brezobzirna baraba, kot ga je že v svojem romanu Rakov oddelek slikovito opisal ruski Nobelovec Solženicin.« In ko dr. Stojanovičeva izgovori besedi 'brezobzirna baraba', veste, da je ves čas mislila zelo resno.
Za pogovor se zahvaljujemo asist. dr. Larisi Stojanovič, dr. med., spec. dermatovenerologije.
