Makrobiotika

17. 8. 2008
Makrobiotika (foto: Fotografija Shutterstock)
Fotografija Shutterstock

Makrobiotika oziroma veležitje je nauk o podaljševanju življenja.

Temelji na samospoznavanju in dojemanju človekove povezanosti z življenjskim okoljem in tega, kako na človekovo bitje in življenje vplivajo hrana in njegove življenjske navade. S tem, ko vsak posameznik izbira, kaj je, in privzema sebi lastne življenjske navade, okolje odločilno vpliva na njegovo bit in zdravje, zato se v makrobiotiki poudarja pomen zdrave prehrane in življenjskih navad.

"Vse v vesolju deluje po načelu stalne napetosti in medsebojnega delovanja dveh nasprotujočih se sil yanga in yina."

Georges Ohsawa

V devetnajstem stoletju je Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, postavil temelje o prehrani in zdravilstvu, ki je temeljila na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju. Njegovo zdravljenje temelji na petih osnovnih načelih:

  • hrana je temelj zdravega in srečnega življenja
  • osnovni kemični prvini v hrani sta natrij in kalij, ki se medsebojno dopolnjujeta in si nasprotujeta; odločilno vplivata na krepčilno-svežilno kakovost hrane.
  • žito je glavno človekovo živilo
  • hrana naj ne bo osiromašena (rafinirana), temveč celostna in naravna
  • uživa naj se hrana iz okoliških krajev in vsaka v svojem letnem času.

Priporočila:

Priporočljivo je redno hranjenje poljubnih količin, vendar naj bodo ti dnevni obroki znotraj predlaganih smernic. Hrano se temeljito prežveči in se je ne je tri ure pred spanjem. Hrano se pravilno toplotno obdela in se jo zaužije z ljubeznijo.

Vsakodnevna prehrana:

  • 50% do 60% polnovrednega žita v zrnju (pšenica, rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, koruza, ječmen, pira, ajdova kaša itd.) Pripravlja naj se kuhano ali na druge načine, vendar naj se večina obrokov sestoji iz polnovrednega žita v zrnju.
  • 5% do 10% juhe, pripravljene z zelenjavo, algami (vakama, komba), stročnicami. Začini naj se s kuhalnimi začimbami (miso, soja, tamarij) in z morsko soljo.
  • 20% do 30% zelenjave, po možnosti naravno pridelane, prilagojene letnemu času. Zelenjava za dnevno rabo je zelena listnata zelenjava (zelje, ohrovt, por, gorjušica, peteršilj, vodna kreša, bučke, brokoli, buče, cvetača, čebula, repa itd.). Zelenjava se pripravlja na različne načine: pari, kuha, duši, praži.
  • 5% do 10% stročnic in morskih alg (stročnice: azuki, čičerika, rjava leča, tofu, tempeh, alge: norja, vakama, komba, hizika, arama). Alge se pripravljajo na različne načine: kuhajo se s stročnicami ali z zelenjavo, v juhah ali kot prikuha, začinjajo z zmerno količino šoja (tamarija, morske soli, umeboše itd.
  • Pijača, ki je priporočljiva vsakodnevno je bančaj, zvarek iz praženega rjavega riža in zvarek iz praženega ječmena.
  • Začimbe za kuhanje izboljšujejo vonj in okus, dodajajo se v zmernih količinah. Kuhalne začimbe za vsakodnevno rabo so neosiromašena morska sol, ki vsebuje ravnovesje rudnin, miso, naravni šojo in tamari. Olje za kuhanje naj bo le rastlinsko (nerafinirano sezamovo olje in surovo koruzno olje)
  • Namizne začimbe omogočajo raznovrstnost okusa in zadostijo željam posameznika. Priporočajo se gomašijo, marelica umeboša, zelenjavna začimba teka, praženi kosmiči alge norje, umebošni kis itd.
  • Kvašenci (fermentirana živila), pripravljeni iz prvovrstnih sestavin, se v malih količinah uživajo skupaj z dnevnimi obroki. Priporočajo se razni kvašenci, recimo kislo zelje, kisla repa ter s šojem, z misom in umebošo pripravljeni kvašenci.

Občasna prehrana

  • Ribe in morsko hrano (sveže, nemastne bele ribe enkrat do dvakrat na teden (kambala, polenovka, morski list). Bolj mastne, rdeče, plave ribe ter školjke in raki se uživajo bolj poredko).
  • Sadje (sušeno in kuhano 2-3 krat na teden). Sadje naj bo pridelano ekološko; ker živimo v območju z zmernim podnebjem, se je najbolje odreči sadju iz tropskih krajev. Odsvetuje se pogosto pitje sadnih sokov.
  • Semena in jedrca (bučno seme, sezamovo seme, sončnično seme, mandlji, orehi, lešniki, koruzna pokovka)
  • Naravno sladki priboljški in prigrizki se lahko uživajo enkrat tedensko. Pripravljajo naj se iz kakovostnih sestavin (brez jajc, prečiščene moke ali mlečnih izdelkov) in sladijo z žitnimi sladili (amazaki, ječmenovo sladilo, rižev sirup).

Fotografija Shutterstock

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc