Kako telo prebuditi iz zimskega spanja?

Že voham prihajajočo pomlad, slišim petje ptic, vidim mlado listje, poganjke in prve žafrančke. Zbogom sneg, zbogom mraz, zbogom bunde, debeli puloverji in škornji . .

Kako telo prebuditi iz zimskega spanja? - Foto: profimedia

Zakaj s pomladjo marsikdaj pride tudi neprijetno stanje, ki lahko vztraja dolge tedne – spomladanska utrujenost. Kakšno protislovje: narava se pomlajena prebuja, ljudje pa smo neznanko utrujeni . . Uživamo multivitaminske pripravke in prehranska dopolnila, vendar nič ne pomaga. Zakaj? Odgovor je preprost. Zima je čas za spanje in počitek, vse se upočasni, življenjske funkcije so na minimumu. Živali se zavlečejo v brloge, rastline upočasnijo pretok življenjskih sokov. Narava se potegne vase.

Brez zimskega spanja

Kaj pa počnemo potomci Adama in Eve? Ali se umaknemo v svoja domovanja, si dopustimo stanje miru in počitka? Si vzamemo čas zase in za svojo družino? Hm . . Poleg vseh običajnih obveznosti, kot sta služba in gospodinjstvo, decembra drvimo še po nakupih, se udeležujemo prireditev za otroke, službenih večerij in zabav, pripravljamo se na novoletne zabave . .

Seveda se v novem letu zbudimo izčrpani, utrujeni, nezadovoljni . . In tako mine zima in nekega jutra se na­rava pretegne, zazeha in z zadovoljnim nasmeškom odpre oči. Spočita, sveža in pol­na energije. Mi pa bi si najraje privoščili dolg spanec . . »Ne bo šlo. Zdaj ni čas za spanje! « Vzdihnemo, stisnemo zobe in se nekako prebijemo skozi spomladansko utrujenost.

Sama svoja mojstrica

Morda se sprašujete, v kakšni povezavi je vse to z zdravo prehrano. Pravzaprav v zelo tesni. Način prehrane gre ponavadi z roko v roki z načinom življenja. Nekako tako: hitro življenje – hitra prehrana. Vendar lahko z nekaj spremembami vsakdanjih navad naredimo veliko zase in za svoje zdravje ter omilimo simptome spomladanske utrujenosti in drugih posledic sodobnega načina življenja.

Najpomembnejši je prvi korak: ugotoviti moramo, kakšno hrano potrebujemo. Obstaja veliko metod in načinov prehranjevanja, ki jih priporočajo strokovnjaki. Mnogokrat so si metode celo nasprotujoče in nam dajejo popolnoma različne napotke, kar nas lahko zmede in odvrne od želje, da bi izboljšali svoj način prehranjevanja. Ne obupajte! Najboljša je tista, ki vam najbolj ustreza! Poslušajte svoje telo in zapomnite si: kar ustreza sosedi ali prijateljici, za vas morda ni primerno.

Pogosto nam določen način prehrane ustreza nekaj časa, sčasoma pa ugotovimo, da nas omejuje, da morda pogrešamo živila, ki smo jih odstranili z jedilnika. Nekateri ljudje brez težav vztrajajo, druge mučijo precejšnje skušnjave. Če ste v drugi skupini, svetujemo, da se poslušate. Prilagodite način prehrane svojim potrebam in ne sebe nekemu predpisanemu načinu. Ste enkratna in neponovljiva posameznica, zato si zaslužite lasten način prehrane. Raziskujte, preizkušajte in pozorno opazujte odzive telesa, ki vam bo povedalo, katera izbira je prava.

Živa hrana

To je hrana, ki je polna življenjskega soka in življenjske energije. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki ščitijo in hranijo naš organizem. Življenje izhaja iz narave in živa hrana je naravna. Bližje kot je svoji prvotni, naravni obliki in manj kot je bila podvržena postopkom predelave, več življenja je ohranila v sebi. Ko takšno hrano uživamo, nam ni treba skrbeti, ali smo zaužili dovolj tega ali onega vitamina ali minerala. Narava je poskrbela, da so vsi potrebni elementi vsebovani v ustrezni obliki in pravih razmerjih. Telo jih bo sprejelo ali zavrglo glede na trenutne potrebe in tako z lahkoto ohranjalo ravnovesje.

Pomembno je, da poiščemo živila, ki so brez umetnih dodatkov (arom, barvil, konzervansov) in ki so bila pridelana brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov. Naštete snovi ovirajo naravne procese v rastlini, črpajo iz nje hranilne snovi in se nalagajo v njenih celicah ter seveda tudi v naših, ko takšno rastlino zaužijemo.

Množična uporaba teh kemikalij se je začela z razmahom intenzivnega kmetijstva, ki je zaradi želje po doseganju čim večje količine pridelkov pozabilo upoštevati naravo in njene zakone. Tako pridelana rastlina vsebuje malo vitaminov in mineralov, obremenjena je s kemičnimi snovmi in ni najboljšega okusa. Po drugi strani pa je rastlina, ki je zrasla na naraven način, morda nekoliko manjša, vendar neprimerno bolj okusna in hranljiva ter polna zaščitnih snovi (antioksidantov). Znano je, da so rastline, ki zrastejo v izjemnih razmerah (mraz, veter, suša . . ), veliko bolj zdravilne kot tiste iz zmerne klime, saj so morale razviti veliko zaščitnih snovi za lastno preživetje.

Hrana naj bo vir energije

Zaradi uživanja prečiščenih (rafiniranih) živil, kot so bela moka, beli sladkor, rafinirana sol in oluščeni riž, je organizem prej ali slej v neravnovesju. S postopkom predelave in prečiščevanja živil so odstranjene mnoge snovi (vitamini in minerali), ki jih telo potrebuje. Nekatere spojine (provitamini, proencimi, prohormoni) se v našem prebavnem sistemu aktivirajo šele pod določenimi pogoji in pomagajo pri absorpciji ali predelavi življenjsko pomembnih spojin. Če jih v postopku predelave živil odstranimo, je takšna hrana skorajda nekoristna za naše telo.

Telo potroši ogromne količine energije za presnovo takšnih živil, kar sčasoma privede do utrujenosti, pomanjkanja energije, pogostih vnetij, alergij, nezbranosti, nemira, zmanjšanih umskih sposobnosti. Tedaj marsikdo poseže po multivitaminskih dodatkih in različnih izvlečkih, a pri tem gre ponovno za koncentrate določenih snovi, ki lahko neravnovesje le dodatno poglobijo.

Vsaka snov ima pomembno vlogo v našem telesu. Ko zaužijemo le eno izmed teh posamezno, sprožimo v telesu niz reakcij, ki ponavadi ne potekajo. Poleg tega se z dodatkom le enega elementa lahko izgublja kakšen drugi in tako telo s prevelikim odmerkom dodanega elementa še dodatno obremenimo. V naravnih živilih pa so vse snovi v ravnovesju in zadostnih količinah, tako da se tudi telesu ravnovesje povrne. Takšen način prehranjevanja nas ne obremenjuje in nam ne jemlje energije, temveč nam jo daje.

Kako torej izbirati živila?

Ravnajte se po vodilu: Naravno je najboljše. Ekološko pridelana živila so brez umetnih dodatkov, ostankov pesticidov in herbicidov ter preostalih kemikalij. Izogibajte se rafiniranim živilom in tudi tistim, ki so prepotovala pol sveta ali pol Evrope.

Uvožene jagode so na primer ‘zaščitene’ s posebno kemikalijo, da bi ostale dolgo časa sveže. Lahko se povežete s kakšno ekološko kmetijo v svoji bližini in se dogovorite, da vam tedensko pripeljejo pridelke na dom. Se vam to sliši kot znanstvena fantastika? V ZDA se več kot sto tisoč družin oskrbuje na tak način. Tudi v Sloveniji je kar nekaj kmetij, ki na tak način prodajajo svoje pridelke.

Večji kot bo delež žive hrane na vašem jedilniku, bolj bo uglašeno vaše telo in bolj boste znali začutiti, katero hrano potrebujete v danem trenutku. Telo se bo počasi osvobodilo odvisnosti od prehransko siromašnih živil (sladkarije, rafinirana živila . . ) in močnih umetnih okusov. Energija, ki jo je porabilo za presnavljanje zdravju škodljivih snovi, vam bo na voljo za bolj koristna in zabavna opravila.

Maša Bilobrk

Najbolj brano