Čas prehladov: miti in resnice

15. 10. 2010
Čas prehladov: miti in resnice (foto: Fotografija Shutterstock)
Fotografija Shutterstock

Znojenje v savni, vroč grog, nič muckanja – nasvetov, kako pozdraviti prehlad ali pa se ga ne nalesti, je ogromno. Toda ni vedno tudi nujno, da zares pomagajo. Skrajni čas, da razjasnimo mite o prehladih. Preberite, kaj se skriva za govoricami o kašljanju in nahodu.

Mraz = prehlad

Napačno: Do zdaj še ni bilo možno pokazati povezave med zmrzovanjem na prostem in prehladom. Nahoda se nalezemo po kontaktu s prehlajenimi osebami. Sicer je pa res, da prezeblost oslabi obrambni sistem telesa. Sluznice so slabše prekrvavljene in povzročitelji bolezni lahko hitreje napadejo organizem.

Poljubljanje prepovedano

Napačno: Med poljubljanjem se sicer prenašajo virusi in bakterije, toda nevarnost, da bi se nalezli, je zelo majhna. Verjetno zato, ker prehladni virusi v slini pristanejo v želodcu in se tam tudi uničijo. Pri prehladu in nahodu torej ni nobene prepovedi poljubljanja. Prav nasprotno – nežnosti spodbujajo obrambo telesa.

Savna za hitrejšo ozdravitev

Napačno: Zdravljenje s povečanim izločanjem znoja – ta mit je dokaj trdovraten, saj je savna primerna le kot preventiva. Ko smo prehlajeni, vročina in hladno prhanje le še oslabita obrambne mehanizme telesa. Pomaga pa topla kopel s temperaturo vode med 35 in 38 stopinjami. Toda le 20 minut!

Blažilen učinek vročega groga

Napačno: Alkohol še dodatno obremeni telo. Vzrok: širi namreč žile – povzročitelji bolezni se lahko hitreje razvijajo. Toda ne pozabite: pri infekcijah dihalnih poti morate veliko piti – naj­bolje vodo ali čaj. Imunske celice nosne in žrelne sluznice namreč delujejo veliko bolj učinkovito, če so vlažne.

Nahod in antibiotiki

Napačno: Nahod praviloma povzročajo virusi, antibiotiki pa pomagajo le pri bakterijskih okužbah. Da se nahod ne bo prijel in se razširil še na obnosne votline, je treba hitro 'prezračiti' dihalne poti, na primer s sredstvi na osnovi mirtovke.

Šport ne škodi

Napačno: Pri vsakem prehladu šport le še dodatno oslabi organizem. Lahko povzroči celo resne zdravstvene posledice, na primer vnetje mandljev, bronhitis ali celo do nevarno vnetje srčne mišice. Zato torej prestavite športne aktivnosti, zlasti če imate vročino. Zapomnite pa si, da je tudi pri najboljšem zdravju šport smiseln za krepitev imunskega sistema le takrat, ko preveč ne obremenjuje organizma. Ne pretiravajte torej!

Žepni robčki so kužni

Pogojno drži. Prek lastnega žepnega robca se ne morete nalesti prehlada. Telo je namreč na virus, ki je povzročil prehlad, imuno celih šest tednov. Ker pa se lahko nalezejo drugi, žepne robce redno mečite v koš za smeti.

Kaj je prehlad?

Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal. V 80 odstotkih je posledica virusne okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov. Prehladna obolenja so najpogostejša v obdobju od zgodnje jeseni do pozne pomladi. Odrasli običajno zbolijo dva- do trikrat na leto, otroci pa lahko tudi do 12-krat letno.

Kako se lahko zaščitite?

1. Pogosto si umivajte roke.

2. Ne dotikajte se nosu in oči, saj ­lahko s tem prenesete viruse na očesno sluznico.

3. Izogibajte se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.

4. Uporabljajte papirnate robčke, ki jih po uporabi zavržete.

5. Dihajte skozi nos. Nosna sluznica je filter za viruse.