Imam samo jaz občutek, da se je Instagram v 13 letih obstoja iz socialne platforme razvil v oglasni pano? KATJA KOZLEVČAR
Drsim po zaslonu telefona, na katerem se mi prikazuje nešteto oglasov, nekaj prikritih (tistih s ključnikom oglas) in večina takšnih, ki nimajo nič skupnega z mojim seznamom nujno potrebnih nakupov. Drsim navzdol v upanju, da zagledam znan obraz ali domačo lokacijo, a vse, kar vidim, so vsebine, za katere Instagram domneva, da me zanimajo. Se zdi znano? Zadnje čase imam vse bolj občutek, da se je ta 'družbena' aplikacija spremenila v oglasni pano, kjer so edine še vidne vsebine tiste, ki so jih avtorji pripravljeni sponzorirati ali pa so jih plačala podjetja, ki oglašujejo zdaj ovitke za telefon, drugič anatomski vzglavnik – odvisno od tega, kaj ste tisti dan vtipkali v spletni brskalnik. Vse to me spravlja v nejevoljo, saj moj namen 'zapravljanja časa' ni v tem, da skeniram reklame, ampak si želim pokukati na Mojčin jedilnik, izvedeti, ali je Ana uspešno prispela na eksotično destinacijo, kakšen je #elevatorselfie dneva iz naše pisarne in kaj je danes oblikovala Maja. Saj veste, vse te reči, ki so pravzaprav izredno generične, a točno to nas res zanima – kaj počnejo naši bližnji!
Za Instagram sem izvedela med enim od obiskov Pariza davnega leta 2012, tri leta po tem, ko je aplikacija ugledala luč tega vesolja. Tam sem se družila z znanko iz Slovenije, ki mi je na enem od snidenj predstavila to družbeno čudo. Zdelo se je tako preprosto in imenitno – in tako je zelo dolgo tudi bilo. Pri meni se je torej vse skupaj začelo z utrinki iz Pariza, moja prva objava je precej klišejsko pročelje trgovine Chanel na Rue Cambon, vsa meglena (kamere na takratnih telefonih so bile galaksije daleč od K4-posnetkov) in z zelo retro rjavim 'analognim' filtrom ter slavnim črnim okvirjem – takšnega v galeriji filtrov Instagrama že dolgo ni več. Hitro me je zasvojilo, in ne da bi posebej razmišljala o tem, je Instagram postal najprej moj vizualni, nato pa še čisto pravi dnevnik. Na mojem pročelju se je znašlo vse od slastnih obrokov in lično pospravljene pisalne mize do obveznih utrinkov s potovanj in sem pa tja kak selfi. Ker sem stalno v pogonu in rada razprem krila tudi zunaj naših meja, na poti spoznam nešteto zanimivih ljudi, s katerimi ostajamo v stiku skozi zgodbe in utrinke na 'feedu'. In prav tako z vsemi, ki jih pogrešam doma. Instagram se za tak način ohranjanja stika zdi idealna platforma, saj ponuja možnost uvida v zasebna življenja, ne da bi zares dvignil prst, samo podrsaš z njim. Z vsemi funkcijami, od najbolj osnovne 'fiti' objave do trenutno najbolj popularnih 'reels', Instagram ponuja številne interakcije z ljudmi, ki so nam blizu, ali pa tistimi, ki jih občudujemo na daleč. Da niti ne omenjam vseh profilov, ki nas zabavajo, učijo ali navdihujejo. Instagram se je iz socialne platforme razvil v neskončno knjižnico vsebin, kjer lahko vsakdo najde, kar ga zanima, pa naj bo to spodbuda za rekreacijo ali najnovejši mem. Dolgo se je zdel kot popolno družbeno in interaktivno omrežje, za katero z veseljem lahko rečem, da sem kar nekaj ljudi, ki so mi zelo ljubi, spoznala prav tu in občutek imam, da v tem nisem sama. Kaj se je torej zgodilo v zadnjih nekaj letih, da je Instagram izgubil svoj prvotni namen in vse, kar je dejansko bilo socialnega na tem omrežju?
Številni (vplivneži, instagramerji, youtuberji ...) menijo, da se je vse začelo med pandemijo, ko je svoj preboj na globalni trg doživel TikTok. Instagram se je ustrašil tekmecev, ki so ponujali vse bolj popularne instantne videovsebine, in je zato začel spreminjati svoj algoritem, ki je spodbujal ustvarjanje videovsebin, hkrati s tem pa so vse več prednosti začele dobivati sponzorirane objave ter priporočene vsebine. To se seveda sliši kot zelo dobra priložnost za vse, ki so v zlatih časih Instagrama pograbili priložnost in si pridelali številno občinstvo, malo manj pa za tiste, ki so bili nekoliko prepozni za to zabavo. Bolj se pogovarjam z znanci, bolj opažam, da jih Instagram čedalje manj privlači, številni so ga (v nasprotju s poplavo vsebin na YouTubu na to temo) tudi precej nedramatično zapustili. Večina se nas dobro zaveda zasvojljivosti družbenih aplikacij in brskanja po telefonu, a hkrati nismo tako puhli, da se ne bi zavedali tudi tega, da drsamo po zaslonu, na katerem ni prav nobene vrednosti. Kot sem omenila, sem pripravljena nekaj minut (priznam, tudi ur) na dan porabiti za to, da sem na tekočem s temami in življenji, ki me zanimajo, ko pa so te vsebine kar naenkrat nadomeščene z meni nerelevantnimi informacijami, me ta nedolžna zabava ne privlači več. In tako počasi in vztrajno izgubljajo pomen tudi moje objave, saj so upadli tako ogledi kot interakcija. Zdi se, da vsebine ustvarjam le še zase. Mika me, da bi poiskala alternativo, tako kot smo jo za MySpace in Facebook, ter se preselila na omrežje, kjer bomo spet drug drugemu všečkali slike opečenca z avokadom in ličnih kotičkov stanovanja.
Ker sem zelo osnovna uporabnica te platforme, me je zanimalo, kako vse te spremembe in razvoj Instagrama vidijo vplivneži in ustvarjalci vsebin:
Precious Muir
javna oseba in lastnica lasne znamke The Precious Muir Collection
(@preciousmuir: 219K sledilcev)
Zame je Instagram platforma, kjer lahko svetu predstaviš plod svojega dela. Na primer, pred kratkim sem se udeležila tedna mode v Dubaju, in to je bil popoln način mreženja – pogosto te namreč vprašajo, kaj počneš, in za račun na Instagramu, da lahko tam vidijo tvoje prejšnje projekte. Osebno pogrešam čase, ko je šlo le za zabavne slike, toda s profesionalnega vidika Instagram zdaj omogoča ustvarjanje toliko različnih vsebin, ki jih prej ne bi mogli prikazati z eno samo fotografijo ali videom. Med dogodki ustvarim toliko vsebin, da bi bilo nemogoče vključiti vse, in novi načini objav (kot so reels) to zelo olajšajo. Opazila sem sicer, da ljudje vidijo tvoje vsebine, a redkeje všečkajo in komentirajo kot nekoč. Zdaj samo pogledajo in podrsajo dalje, zato moram objavljati v določenem času, da sprožim interakcijo. Zame so sobote najslabše, boljši odziv imajo vsebine ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Katarina Mljač
vplivnica in urednica ELLE Instagrama
(@__keenah: 9k sledilcev in @elleslovenija: 11.4K sledilcev)
V današnjem svetu se trendi spreminjajo iz dneva v dan, in to ne velja le za modne trende, ampak tudi njihove platforme. V tem digitalnem svetu moramo biti kameleoni, ki se znajo prilagoditi in hitro dojemati svet okoli sebe. Menim, da so vse spremembe dobre in da to le spodbudi našo ustvarjalnost in nas vedno sili k spreminjanju in napredku. Nobena številka ogledov, všečkov in deljenj ne sme imeti vpliva na našo vsebino in ustvarjalnost. Vedno sledi svojemu srcu in izhajaj iz sebe ne glede na to, kaj ti narekujejo trendi.
Tjaša Kokalj Jerala
miss Universe 2007, vplivnica, stilistka in novinarka
(@tjasa_kokalj_jerala: 55.7K sledilcev)
Meni ogledi niso upadli, morda le interakcija, se pravi všečkanje in komentiranje. Toda to ne pomeni, da ljudje ne vidijo, le morda so manj vpeti v proces. Uspešnost mojih vsebin pa je bolj ali manj ostala enaka. Na Instagramu sem že več kot 10 let in mislim, da sem ena izmed prvih, ki je izkusila to, kako iz objavljanja koščkov svojega življenja preideš na vplivnost in marketing. To se je pri meni zgodilo zelo nenačrtovano, zato bi rekla, da zaradi izkušenj plujem precej mirno plovbo, saj imam naročnike, s katerimi sem poslovno prepletena že več let.
Instagram je bil zame platforma, kjer sem lahko izražala kreativnost, delila ljubezen do mode, lepote, DIY-projektov – bil je artističen del mojega življenja. In še vedno je. Nisem nehala biti zaljubljena v Instagram, čeprav se je malce spremenil. V zadnjih 10 letih je tako 'narasel', da resnično ne moreš več vsega videti, če slediš dva tisoč ljudem, le kako bi lahko? Nov algoritem gor ali dol. Sama sledim 500 ljudem, ki jih tudi osebno poznam, saj me zanima, kaj delajo, kako so, kaj lepega so pripravljeni pokazati, in še vedno vidim njihove vsebine – če jih ne, pa jih začnem pogrešati in jih poiščem sama.
Ko je bil aktualen Snapchat, so vsi besno ustvarjali profile, jaz ga nisem. Tiktok ga je sicer premagal z oglaševalskega stališča, ampak me tudi tam ne boste videli. Za to sem malce prepozna, TikTok je prenasičen, ciljna publika pa premlada. Ne razmišljam o drugi platformi, saj menim, da če imaš dobre vsebine na Instagramu, te bodo ljudje našli. Ne moremo seveda imeti vsak dan norega odziva, lahko pa smo konsistentni, in se tako trudimo obdržati ljudi in nivo. Konec koncev sem hvaležna, da me je Instagram 'gostil' brezplačno toliko let, da sem lahko razvila svoj posel – zakaj ne pogledamo s strani hvaležnosti? Zdaj so se tudi sami verjetno znašli v razburkanem morju in imajo 'štalo'. Če si bo treba kaj novega izmisliti, si pa bom!
Kaja Berlot
ustvarjalka (digitalnih) vsebin in izvršna urednica Cosmopolitana
(@deklica_si: 39.3K sledilcev)
V resnici sem na svojem profilu v zadnjem letu opazila veliko rast. Kot prej tudi zdaj delam kombinacijo slik in animacij (video), ampak je količina slik še vedno v prednosti. Mislim, da se Instagram ne bo tako hitro poslovil – to dokazujejo tudi naročniki, ki objave na Instagramu še vedno najbolj cenijo. Ustvarjalcem vsebin svetujem, da za boljšo interakcijo na svojem profilu delajo nekaj čisto svojega, in ne le kopirajo, kar delajo drugi. Najti je treba svoj stil, s katerim se bodo tudi drugi poistovetili.
Maja Rotovnik
ustvarjalka vsebin in upraviteljica družbenih medijev
(@majarotovnik: 4K sledilcev, @prettylittleslovenia: 950 sledilcev)
Več kot očitno je, da se Instagram trudi ostati konkurenčen, saj nam je v zadnjem letu ponudil toliko posodobitev, da jim je težko slediti. Večinoma vse izhajajo s TikToka. TikTok narekuje trende, Instagram mu sledi. Nekateri so mnenja, da bi moral Instagram ostati platforma za deljenje izključno fotografij, čeprav vsi trendi kažejo, da se bo v prihodnosti vedno bolj razvijal video. Sama sem mnenja, da če si želiš uspeha na družbenih omrežjih, se moraš prilagoditi. To je področje, ki se razvija in spreminja s svetlobno hitrostjo, kar pomeni, da moraš aktivno spremljati vse novosti in spremembe. Ni pa nujno, da so vse spremembe dobre. Vsak mora ugotoviti, kakšna vsebina in kateri tip formata najbolje delujeta za njegovo občinstvo. Včasih to ni lahka naloga in ne more uspeti vsakemu, zato pa so vedno priložnosti na novih omrežjih, ki še niso zasičena in omogočajo hitrejšo rast. Gotovo pa za uspeh potrebuješ potrpežljivost, konsistenco in vsebino, ki je edinstvena ali na neki način odstopa od povprečja.
Fotografije: Profimedia
