Ljubitelji kave pogosto verjamejo, da z znano blagovno znamko dobijo tudi preverjeno kakovost. A primerjalni test mlete kave, ki ga je objavil nemški ÖKO-TEST, kaže precej bolj grenko sliko: med 20 preverjenimi izdelki je bil kot “dober” priporočljiv le en sam, skoraj polovica pa jih je na testu padla. Glavna razloga sta bila prisotnost spornih snovi in pomanjkljiva skrb za človekove pravice ter okolje v državah pridelave.
Kava je za mnoge nepogrešljiv del jutra, zato še toliko bolj preseneča, da se pri številnih izdelkih težave niso pokazale le pri poreklu in transparentnosti, ampak tudi pri sami vsebini. ÖKO-TEST je izpostavil predvsem kancerogeno sumljive snovi, zaradi katerih je bil skupni vtis precej slabši, kot bi pričakovali od izdelka, ki ga vsak dan pije toliko ljudi.
Le en zmagovalec med 20 izdelki
Najbolje se je odrezal GEPA Faires Pfund Bio Kaffee, ki je bil po navedbah GEPA v novembrski izdaji ÖKO-TEST ocenjen kot najboljši izdelek v testu in hkrati edini z oceno “gut”. Skupno je po teh navedbah padlo 14 od 20 pregledanih mletih kav.
GEPA-jev izdelek je bil posebej prepričljiv zato, ker ni izstopal le po skupni oceni, ampak tudi po kombinaciji meril: okus, sestava, pogoji pridelave in transparentnost. Prav pri zadnjem delu so številni drugi izdelki izgubili veliko točk.
Kaj je bilo pri kavi najbolj problematično?
ÖKO-TEST je kot eno glavnih težav izpostavil akrilamid, snov, ki nastaja pri praženju in jo strokovnjaki že dlje časa obravnavajo kot problematično. Poleg tega so bili pri testih kave pomembni tudi drugi onesnaževalci oziroma ostanki, pa tudi vprašanje, kako dobro proizvajalci sploh poznajo svojo dobavno verigo in ali lahko pokažejo, da pri pridelavi spoštujejo osnovne standarde za ljudi in okolje.
Med kave, pri katerih je ÖKO-TEST izpostavil povišane vrednosti akrilamida, sodijo na primer Alnatura Kaffee gemahlen, Gut & Günstig Gold aromatisch Röstkaffee, Melitta Auslese Klassisch, Jacobs Krönung, Dallmayr Classic, Tchibo Der Herzhafte in Eilles Kaffee Gourmet. Prav slednji je bil po povzeti razlagi testa ocenjen posebej slabo in naj bi skupno končal celo z oceno “nezadostno”, pri čemer ni prepričal niti pri vprašanju pridelave in transparentnosti.
Prav to je eden zanimivejših poudarkov testa: znana blagovna znamka ni avtomatsko jamstvo za boljšo izbiro, obenem pa tudi nizka cena sama po sebi še ne pomeni slabe kave. ÖKO-TEST je ugotovil, da je večina izdelkov pri sami senzoriki, torej pri vonju, okusu in uravnoteženosti, dosegla solidne delne rezultate, toda številni so nato izgubili točke zaradi vsebnosti spornih snovi in zaradi nejasnega odgovora na vprašanje, kako proizvajalci nadzirajo razmere pri pridelavi.
Za potrošnika to pomeni precej jasno sporočilo: pri nakupu kave se ne splača gledati samo na embalažo ali na ime proizvajalca. V tem testu so bili pod drobnogledom tako bio izdelki, diskontne znamke kot tudi uveljavljena velika imena, rezultat pa je pokazal, da se razlike pogosto skrivajo tam, kjer jih kupec v trgovini ne vidi, v vsebnosti nezaželenih snovi in v ozadju dobavne verige.
