Brigitte Anne-Marie Bardot se je rodila 28. septembra 1934 v Parizu. Kot mlado dekle si življenja ni predstavljala na filmskem platnu, saj je bila njena prva strast balet. Šolala se je na prestižnem pariškem konservatoriju Conservatoire de Paris in sanjala o karieri profesionalne plesalke. Prav ta plesna izurjenost je pozneje njenim filmskim vlogam dala nezamenljivo gracioznost, lahkotnost in ritem.
Film, ki jo je čez noč spremenil v ikono
Leta 1956 je zaigrala v filmu In bog je ustvaril žensko (Et Dieu... créa la femme), ki ga je napisal in režiral njen tedanji mož Roger Vadim. Film jo je izstrelil med svetovne zvezde. Znameniti mambo prizor je razkril njeno plesno milino, njena navada, da je po ulicah Saint-Tropeza hodila bosa, pa je postala del njene javne podobe, skoraj podaljšek njenega filmskega lika Juliette.
V naslednjih dveh desetletjih je Bardot utelešala arhetip svobodne, samozavestne ženske, ki je kljubovala družbenim pravilom svojega časa.
Nepričakovano slovo na vrhuncu slave
Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je presenetilo ves svet. Leta 1973, pri komaj devetintridesetih letih, je Brigitte Bardot dokončno zapustila filmski svet. Njena zadnja vloga je bila v zgodovinski romanci The Edifying and Joyous Story of Colinot. Na vrhuncu slave, ko bi lahko izbirala med najboljšimi vlogami, se je odločila popolnoma zapustiti svet pred kamerami.
Iz seks simbola v nepopustljivo borko za živali
Filmske reflektorje je zamenjala za povsem drugačno bojišče. Postala je ena najglasnejših zagovornic pravic živali na svetu. Že leta 1977 se je pridružila aktivistu Paulu Watsonu na kanadski ledeni plošči, kjer je protestirala proti pokolu mladičev tjulnjev. Ulegla se je k njim, fotografije pa so obkrožile svet in postale eden najbolj prepoznavnih prizorov okoljskega aktivizma.
Leta 1986 je ustanovila Fundacijo Brigitte Bardot za zaščito živali. Postala je vegetarijanka, za financiranje fundacije pa je zbrala okoli tri milijone frankov, takrat približno 430.000 ameriških dolarjev, tako da je na dražbi prodala svoj nakit in osebne predmete. Fundacija se še danes bori proti trgovini s krznom, proizvodnji gosjih jeter (foie gras) in nezakoniti trgovini s pasjimi mladiči. Leta 1985 je za svoje delo prejela najvišje francosko odlikovanje, red legije časti.
Bardotina poznejša leta niso minila brez polemik. Njeni ostri politični nastopi in izjave so jo večkrat postavili v središče kritik ter razdelili javnost. A ne glede na to ostaja ena najbolj prepoznavnih Francozinj 20. stoletja, saj ni dovolila, da bi jo za vedno definirala zgolj lepota. Umrla je 28. decembra 2025 v starosti 91 let.
