Žiga Jelar je smučarski skakalec, ki ga je strah višine: "Na vrhu se mi je tako roka tresla, da sem si komaj zapel okovje!"

Smučarski skoki so šport, ki ga Slovenci obožujemo. Kot tudi vse tiste, ki so v tem dobri. Primož Ulaga, Franci Petek, Primož Peterka, Peter Prevc in številni drugi spadajo med slovenske športne velikane. Legende z veliko začetnico. Celo narodne heroje. Žiga Jelar se tja še prebija, a hkrati gradi tudi kariero vse bolj uspešnega glasbenika. Kako je biti uspešen na dveh tako zelo različnih odrih, je smučarski skakalec in glasbeni ustvarjalec Žiga Jelar razkril v tokratni epizodi Mastercard® podkasta navdiha, kjer je Borutu Pahorju med drugim razkril tudi, da ga je ... strah višine!

"Žiga Jelar zase pravi, da je športnik, glasbenik in zelo radoveden človek. Letos bo star 26 let, življenje je še pred njim, a vendar lahko dolgo našteva vse, kar je že dosegel. V smučarskih skokih je bil večkrat na stopničkah, v Planici pa je osvojil tudi prvo zmago v svetovnem pokalu. Množica je bila navdušena, vsi vemo, kako je v Planici, a Žiga se je potem postavil tudi pred povsem drugačno občinstvo. Nastopil je na koncertu, najprej kot gost pri Janu Plestenjaku v razprodanih Stožicah, zdaj nastopa samostojno. Pred kratkim je izdal album Brez pravil. Zdi se, da naslov ne govori toliko o glasbi kot o njem. V glasbi je njegov prvi zgled Elvis Presley, njegov prvi instrument je bila harmonika, eno prvih pesmi pa je posvetil svoji sestri," je svojega tokratnega sogovornika napovedal Borut Pahor.

Kako lahko ima takšen človek težave z višino?

Žiga Jelar je Borutu Pahorju uvodoma pojasnil, zakaj se s smučarskimi skoki ukvarja kljub temu, da ga je strah višine. "Ti si skakalec, letalec, tam v Planici ste res zelo visoko, preden se spustite dol. Kako ima lahko takšen človek težave z višino?" je Borut Pahor pobaral svojega tokratnega gosta, ki je poudaril: "To je nek drug strah pred višino. Ko dam nase športno opremo, se v meni naredi nek klik, ki me razbremeni vsega. Potem sta zraven še adrenalin in hitrost. Morda niti ne dojemaš toliko višine, ko si v zraku. Toliko, kot jo, če - recimo - splezaš na kakšno visoko drevo ali pa na stolpnici pogledaš skozi okno. In to jaz dobim zelo, zelo hitro mehke noge in rahlo vrtoglavico, tako da se tega izogibam."

"Žiga, ti si nor!"

Čeprav ga strah pred višino ni odvrnil od športa, pri katerem vse poteka zelo visoko, so bili trenutki, ko se je Žiga Jelar spraševal, zakaj se ni raje začel ukvarjati s čim drugim. "Tudi ko sem šel na večjo skakalnico, nisem imel strahu. Zame je bil to zmeraj izziv. Ampak se je pa zgodilo, bilo je na stari skakalnici v Velenju, da ko sem hodil po lesenih, povsem razmajanih stopnicah na stolp ... Grozno! Takrat sem si rekel, zakaj je meni sploh tega treba, mar bi šel v nek šport, kjer bi dirkal z avtomobili. Pač nekaj, kjer mi ni treba biti v zraku. Na vrhu se mi je tako roka tresla, da sem si komaj zapel okovje. In takrat ... Šel sem z rampe dol, pogledal to železno konstrukcijo, meni se je še enkrat zavrtelo, trener pa je zamahnil. In sem se spustil ..." je razpredal Žiga Jelar, Borut Pahor pa ni mogel skriti začudenja: "Ti si nor!" 

Kar je sledilo, ni bilo ravno prijetno: "Takrat sem prvič doživel resnejši padec, ker tista skakalnica je bila na nek način zelo, zelo divja. Še vedno se vsega spomnim: bolel me je bok, bolela so me rebra, komaj sem se privlekel na tisto 90-metrsko skakalnico ... Trener pa mi je rekel: 'No, Žiga, zdaj pa malo zadihaj in pojdi še enkrat gor. Ker če zdaj ne boš šel še enkrat gor, potem nikoli več ne boš skočil na tej skakalnici.'"

Planica je magična

Da so smučarji skakalci ekstremisti, saj počnejo nekaj, kar se zdi navadnemu smrtniku nepredstavljivo, drži kot pribito. Boruta Pahorja pa je zanimalo predvsem, kaj se po tekmovalčevi glavi podi v trenutku, ko se spusti po zaletišču. "Največ adrenalina in živčnosti čutiš tedaj, ko začne odštevati semafor. In ko potem sediš na zaletni rampi ... Sploh Planica je magična glede tega, ker je spodaj vedno nepregledna množica ljudi. V tistem trenutku je srčni utrip najvišji. Ampak takrat ne misliš na to, bolj ti gredo po glavi misli, kakšne so razmere, naj kaj moram biti pozoren, kaj me lahko preseneti. Nekateri se spopadajo tudi s tem, kaj bodo rekli navijači, kaj vsi drugi. Ali imaš v sebi dvom ali pa te prevzame evforija. Tedaj se v naših glavah dogaja neke vrste prometni kaos," se je slikovito izrazil Žiga Jelar.

Borut Pahor se je v nadaljevanju zanimivega pogovora dotaknil tudi Planice, ki že vrsto let velja za največji slovenski športni praznik, ki si ga vsakič znova ogleda nešteto Slovencev in tudi obiskovalcev iz tujine. "Ampak ko se ustaviš v Planici ... Tam med desettisoči, ki ti ploskajo, žvižgajo, so navdušeni. Kakšni občutki te prevevajo?" je zanimalo Pahorja, Jelar pa je postregel s sila čustvenim odgovorom: "To so občutki, zaradi katerih sem sploh začel skakati. Če bi vprašali moje starše ali kogarkoli, ki me pozna, bi vam vsi rekli isto, da sem vedno želel skočiti pred takšno množico v Planici. Vse skupaj še vedno enako doživljam."

Nož v hrbet ob najmanjši napaki

Čeprav je v Kranju rojeni v športu dosegel marsikaj, bil med drugim letos zlat na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v Planici in lani osvojil tudi mali kristalni globus za najboljšega letalca sezone, je Žiga Jelar na svoji koži izkusil tudi, kako je, ko ti ne gre vse po načrtih. "Kako športniki doživljate to evforijo med navijači, ko ste na vrhu? In neko tišino, celo ravnodušnost, ko ste na dnu? Se vam zdi to krivično? Ali razumete, da je to sestavni del poklica, saj ne moremo vsi ves čas navijati za vse?" je Borut Pahor načel eno najbolj perečih tem v športu.

"Tudi to je del športa. Ko si javno izpostavljen oziroma takoj, ko dosežeš nekaj, kar nekomu ni uspelo, se najdejo podporniki, a najdejo se tudi ljudje, ki so zaradi tega zavistni. Takšni te bodo morda v nekem trenutku, ko boš držal pokal, trepljal po rami. Ampak v trenutku, ko boš naredil najmanjšo napako, ti bo ista oseba, ki te je trepljal po rami, zarinila nož v hrbet," je bil brez dlake na jeziku Žiga Jelar, ki sicer pravi, da razume navijače, saj tudi sam kdaj potarna, ko - recimo - nekdo ne da gola, čeprav se zdi, da bi ga moral. V nadaljevanju je opisal zgodbo Petra Prevca, ki je bil v nekem trenutku na tleh, a se je dvignil nazaj na noge in spet začel osvajati lovorike. Prevčeva zgodba je navdušila tudi Pahorja: "To vas dela šampione! In prav to sem vedno občudoval pri športnikih, da se znate iz temnih globeli povzpeti nazaj gor. Da ste že osvojili zmago in potem izgubili vrsto tekem, ampak pridete nazaj z novo zmago."

Kritike zaradi glasbe

A šport, kot rečeno, še zdaleč ni vse, kar Jelarja dela posebnega. V zadnjem času vse več obrvi dviguje tudi s svojimi glasbeniki dosežki. Čeprav priznava, da je zaradi tega slišal veliko kritik na svoj račun. Ostri jeziki znajo pripomniti, da zaradi glasbe ni več dovolj osredotočen na šport. Toda Jelar poudarja, da to zagotovo ni tako. "Gre za to, kako dobro se organiziraš, poleg tega pa moraš pri sebi vedeti, kdaj lahko kaj počneš," je poudaril leta 1997 rojeni Gorenjec in dodal: "Tudi če zvečer spiješ eno pivo, to še ne pomeni, da naslednji dan ne boš mogel skočiti. Samo pravi trenutek moraš izbrati. Tudi ko si na turneji in si ves izmučen, takrat veš, da ne boš imel časa za ogled mesta. Za vsako stvar moraš vedno izbrati pravi trenutek."

Žiga Jelar je v Mastercard® podkastu navdiha spregovoril tudi o tem, kje se počuti bolje, na smučarskem ali glasbenem odru, se dotaknil adrenalina, ki ga čuti, ko poprime za mikrofon in med drugim odgovoril na Pahorjevo hudomušno vprašanje o tem, katere oboževalke – športne ali glasbene – so bolj strastne.

Vabljeni na Metroplay, kjer si lahko ogledate vse epizode Mastercard® podkasta navdiha z Borutom Pahorjem. Naš nekdanji predsednik republike se pogovarja z izjemnimi Slovenkami in Slovenci, ki so na svoji poti ustvarili neprecenljive zgodbe, vredne preučevanja. Je nefiltrirano potovanje skozi njihove izkušnje, o odkrivanju njihovega potenciala, preseganju ustaljenih okvirjev in ustvarjanju izpopolnjenega življenja.

Vsebino omogoča Mastercard®.

Fotografije: Sami Rahim