Nina Majcen: Tista podjetnica, ki v krizi podira rekorde in razvija posel

V času, ko podjetja zapirajo svoja vrata in marsikdo trepeta, ali bo njegova služba jutri še obstajala, je Nina ena od tistih, ki so imeli že v začetku krize povečan obseg dela. Njeni emajlirani lončki Cuckoo Cups so šli ob materinskem dnevu, ki smo ga preživeli v samoizolaciji, za med. Krizi primerno pa je hitro prilagodila tudi koncept svojih produktov.

Njen drugi posel Nest Campers, ki temelji na izposoji nizkocenovnih avtodomov, je ob zamrznitvi turizma obstal vključno s prihodki. A pravi, da je tudi pri tem projektu trenutno za njo nekaj najbolj delavnih in napornih, a vsekakor ne črnogledih dni. Kaj je počela?

Govorili sva o tem, kakšne možnosti imajo v tej krizi podjetja, o tem, kako se je z njo soočila sama, pa o sodelovanju z drugimi podjetniki, o nesebičnem deljenju znanja in izkušenj, pa tudi o tistih, ki dobre ideje kopirajo brez sramu ...

Na poslovno pot ste stopili pred štirimi leti brez predhodnega znanja o podjetništvu, marketingu, optimizaciji spletnih strani ali čemerkoli, kar spada zraven. Takrat ste se v Slovenijo vrnili z Nove Zelandije, kjer ste počeli marsikaj, tudi obirali kivije in delali v avtokampu. Se vam je takrat sanjalo, da boste štiri leta zatem kot ustanoviteljica stali za dvema tako uspešnima zgodbama – Cuckoo Cups in Nest Campers? 

Na letalo za Novo Zelandijo sem sedla dva dni po zaključku magisterija iz kognitivne znanosti in niti sanjalo se mi ni, kaj točno bom počela tam, še manj pa, kaj bom počela ob vrnitvi v Slovenijo. Že v času študija v Sloveniji sem spoznala, da akademsko raziskovalno delo ni zame, a vendar sem uspešno dokončala oba študija – biotehnologijo in kognitivno znanost –, hkrati pa ozavestila, da tega dolgoročno ne želim početi. Laboratorij in bela halja nista zame!

Na Novi Zelandiji nisem bila pretirano obremenjena s prihodnostjo, kar je deloma gotovo pogojeno z miselno naravnanostjo tamkajšnjih prebivalcev. Država je čudovita, tako kar zadeva sistemsko ureditev kot zaradi naravnih lepot.

In največ dvomov in tuhtanja se je zgodilo, ko so mi na Novi Zelandiji po nekaj mesecih dela ponudili možnost, da ostanem še vsaj nadaljnja tri leta, z zanimivo in dobro plačano službo.

Vendar je ravno v najinem avtodomu na Novi Zelandiji nastala groba ideja Nest Campers, prav tako pa sem vedno bolj spoznavala vrednoto domovine. Že res, da je Nova Zelandija ena od najlepših držav na svetu, vendar tam ni moje družine in celotnega podpornega sistema, ki ti ga lahko nudi le domače okolje. 

Biti tujec v državi, ki je od domovine oddaljena tako rekoč za en dan letov, je zabavno nekaj časa, nato pa 'medeni tedni' minejo …

In ko tam postaviš življenje v ustaljene tirnice, vidiš, da mu manjkajo topli družinski odnosi in ljudje, ki jim prej nisi niti posvečal prave pozornosti. 

Ne razumite me narobe, zelo težko je bilo zapustiti Novo Zelandijo, dvomov o odločitvi ni bilo malo. Eno leto bivanja v tej državi me je spremenilo in utrdilo in verjamem, da bom to državo še kdaj obiskala. Nova Zelandija je namreč popolnoma spremenila smer mojega življenja in za to ji bom večno hvaležna. 

Znašli smo se v času, ko se še tako uspešne podjetniške zgodbe sesuvajo v prah in (še) ne vidijo točke, ko se jim bo uspelo pobrati. Kaj je tisto, kar je zgodbo emajliranih skodelic in lesenih dodatkov Cuckoo, ki so od prvega do zadnjega koraka izdelani v Sloveniji, obdržalo na zeleni veji? Še več, v marcu ste podrli vse rekorde prodaje!

Hočete iskren odgovor? Ne vem, kaj je tisto.

Cuckoo Cups so nastali povsem nepričakovano, ker sem pred dobrima dvema letoma želela naše nizkocenovne avtodome Nest Campers opremiti z lepimi, potiskanimi emajliranimi lončki. V ta namen sem iz Anglije naročila dva potiskana lončka, a sta se oba izprala v pomivalnem stroju, in takrat se je zares začelo. Cuckoo Cups je torej nastal kot stranski projekt večje zgodbe, a je kmalu sam postal ogromna zgodba, ki me vsakič znova preseneti. Kaj mislim s tem?

Ni se zgodilo samo enkrat, da sem razmišljala, da projekt Cuckoo Cups zaključim ali prodam, saj je bilo težav ogromno, moja pozornost pa ves čas deljena.

Toda, prvi lončki so nastali zaradi srčnosti. In verjamem, da ravno zato še vedno obstajajo, še več, celotna zadeva se veča in dobiva povsem nove razsežnosti. 

Morda je razlog ravno v tem, da Cuckoo Cups ni nastal zaradi denarja in tudi danes finančni uspeh ni moj glavni razlog, da jih razvijam. Osrečuje me, ko vidim, da naši izdelki polepšajo jutranje kave, ko vidim, da nasmejijo ljudi, ko vidim, da lahko aktivno pomagam slovenskemu gospodarstvu. Prek Cuckoo Cups lahko izražam svojo kreativnost in širim pozitivno energijo, se povezujem s podobnomislečimi in se hkrati učim, za kar sem še zlasti hvaležna. 

Zakaj smo še vedno tu, močnejši kot kdaj prej? Verjamem, da je razlog v naši srčnosti, iskrenosti in neverjetni ekipi, ki stoji za projektom. Prav vsak vpleten član gre korak dlje, tako v razmišljanju kot v izvedbi, in ravno zaradi tega smo drugačni.

Majhnost in povezanost ekipe nam hkrati omogočata hitre premike, izpeljavo novih idej in odzive na aktualne dogodke.

Nekaj je torej hitra reakcija, precej pa je odvisno tudi od narave dela in same branže ter manevrskega prostora za prilagoditve. Glede na to, da zgodbo Nest Campers pišejo predelani avtomobili in avtodomi, ki jih oddajate, se je ta vaš posel z ustavitvijo turizma popolnoma ustavil. In čeprav posel stoji, verjetno delo in ideje ostajajo? 

Čeprav je na prvi pogled videti, da se je svet popolnoma ustavil, seveda ni tako. Že res, da je turizem ena od panog, ki je najbolj nastradala, saj smo tako rekoč čez noč ostali brez prihodkov in hkrati z ogromno odpovedmi, a čisto iskreno – trenutno je zame eno od najbolj napornih in delovnih obdobij, odkar sem začela projekt Nest Campers.

Sama sem mnenja, da so se lahko podjetniki v času koronakrize odločili za dve stvari: ali plujejo s tokom in spremembami vred ter se nanje odzovejo (kar smo naredili s Cuckoo Cups, aktualizirali tematiko in se situaciji popolnoma prilagodili ter delali naprej brez izpada dohodka) ali pa za nekaj časa prekinejo klasični način dela in se posvetijo razvoju (in stvarem, ki jim jih prej zaradi pomanjkanja časa ni uspelo narediti). Pri Nest Campers je šlo za slednje: ne enega, tri korake naprej smo naredili v tem času in komaj čakam(o) na začetek letošnje sezone, ki je tik pred vrati.

Idej je v moji glavi ves čas (pre)več, po tem sem znana daleč naokoli. Marsikdo se norčuje, da če se zdaj ustavimo in izpeljemo vse, kar sem si zastavila, imamo dovolj dela za naslednjih 10 let. 

Menim, da idej ni nikoli preveč, je pa dobrih idej malo manj. (smeh)

Kaj točno smo torej spremenili v času, ko so številni mislili, da nimamo česa delati? Hiter razmislek in pregled je dal jasno sliko, da bo letos večina gostov – domačih gostov. Do zdaj je bilo več kot 90 odstotkov naših strank tujcev. Takoj se je bilo treba odzvati in primerno postaviti slovensko različico strani, vsebinsko dopolniti in optimizirati stran, določene stvari postaviti na novo – vključenih je bilo več kot 10 novih piscev.

In, kot sem rekla že prej, šli smo korak – oziroma nekaj njih – dlje. Moj poslovni moto je: »Go the extra mile, it's never crowded there.« In to smo naredili tudi s projektom Nest Campers.

V namen podpore, ohranjanja in povezovanja slovenskega gospodarstva smo javno pozvali vse lokalne ponudnike, da se vključijo v našo mrežo ponudnikov. Zdaj nastaja knjižica, ki jo bodo prejeli vsi najemniki avtodomov, vključuje pa več kot 200 zanimivih stvari v Sloveniji (ogledi, delavnice, aktivnosti, hrana, vinske ture, kmečki turizem … ), kjer bodo naši gostje prejeli popust ali kakšno darilce. Prav tako knjižica vsebuje lokalne, skrite kotičke, ki jih poznajo le pravi lokalci. 

Čudovito je bilo videti, kako s(m)o Slovenci pripravljeni odpreti svoja dvorišča in povabiti sodržavljane, da skupaj odkrijemo Slovenijo, ki je v resnici še zelo neraziskana. 

Sama Slovenijo intenzivno raziskujem že zadnjih nekaj let, a me vsakič znova preseneti, kaj vse odkrijem tu. Vesela sem, da lahko drugim pomagam odkrivati to lepoto! 

Napovedi za turizem so meglene, jasno pa je, da si masovnih potovanj ne bomo prav hitro privoščili. In če dobro pomislim, imate z avtodomi, ki omogočajo samoizolacijo na poti, v tej luči odlično izhodišče? 

Izjemno izhodišče. Kaj je lepšega kot potovati z lastnim gnezdecem na kolesih, ki je varno, čisto in samoizolativno, hkrati pa dopušča popolno svobodo?

Ko opazujem globalne trende, vidim, da sta v panogi turizma v največjem porastu ravno kamping in avtodomarstvo. Ljudje ne bodo zlahka zaupali hotelom in večjim zdraviliškim kompleksom, prihodnost meja in čezoceanskih potovanj je še nejasna … In tako je avtodom ena od najbolj naravnih in logičnih izbir. Hkrati pa res zabavna in prijetna!

Tako da, ja, verjamem v svetlo prihodnost Nest Campersa.

Začeli ste z dvema predelanima berlingoma, danes pa imate floto nekaj desetih avtomobilov. Do zdaj ste merili pretežno na tuje goste, ki jih bodo v tej sezoni torej verjetno zamenjali domači. Je pristop do teh bistveno drugačen?

Ciljni trg Nest Campersa se je v tem letu popolnoma spremenil, kot sem že opisala malo prej. Vsak trg ima svoje zakonitosti in vzorce obnašanja, tako da sem se morala resnično poglobiti v potovalne navade Slovencev, da jim lahko približamo našo ponudbo.

Prva, hipna reakcija je bila »Ojoj, kako bomo pa zdaj to izpeljali?«, saj smo se štiri leta slovenskemu trgu tako rekoč skrivali, strah pa sta kmalu zamenjala zanos in ponos, da lahko sodržavljanom ponudimo nekaj tako lepega in uporabnega!

Večkrat poveste, da ne gre zgolj za posel sam, da mora biti v ozadju zgodba. Tudi pri Nest Campersu torej nimate dela zgolj z oddajanjem avtodomov. Ampak delate na dodani vrednosti ... 

Pa smo spet pri tistem koraku dlje, kjer ni gneče. Avtodom lahko da v najem vsak, ki ima nekaj kapitala in osnovnega znanja, a to ni dovolj.

Mi poskrbimo za celovito izkušnjo. Še preden se gost odloči za najem, lahko na naši spletni strani prebere ogromno koristnih informacij, ki mu olajšajo priprave in potovanje samo. Prav tako smo poenostavili sistem rezervacije, ki je preprost in hiter – številni namreč pozabijo, da tudi takšna 'malenkost' vpliva na uporabniško izkušnjo. 

Stranka z najemom ne prejme le avtodoma s 24-urno asistenco, temveč tudi naše vodnike, ki smo jih sestavili zanje, in popuste v več kot 60 partnerskih kampih (Slovenija, Hrvaška, Bosna … ). Temu se zdaj pridružuje še knjižica z več kot 200 dodatnimi popusti. 

Poleg tega jih v avtodomu pričaka naše darilo (voda, zobna ščetka, oreščki, šamponi … ), prav tako tudi naša knjižica receptov, primernih za roadtripe, in pa knjižica gostov, v kateri si gostje med sabo izmenjujejo koristne informacije. 

Za stranke nam je resnično mar in še vedno mi je eden od lepših trenutkov posla, ko se gost vrne z ogromnim nasmehom in deli spomine s popotovanja z mano. Ni lepšega!

Znani ste tudi po tem, da svoje znanje in izkušnje radi iskreno in odprto delite z vsemi, ki se na svoji poslovni poti srečujejo z izzivi, ki so zagotovo ujeli tudi vas. Zdi se, kot da ste razbili mit, da je za uspeh treba skrivati svoje najboljše recepte?

V povezovanju in znanju je moč. Le kaj lahko izgubim, če delim znanje? 

Pravijo, da se sreča množi, če se deli. To velja tudi za znanje. Mene resnično osrečuje, če lahko komu pomagam, bodisi osebno ali poslovno.

Ne vidim prednosti v tem, da znanje zadržim zase. Že prevečkrat se mi je potrdilo, da več kot daš, več dobiš.

Včasih predajanje znanja ni merljivo v direktni prodaji, temveč v novih, toplih odnosih, spoštovanju, idejah, spodbudnih besedah … Deljenje znanja je v moj poslovni svet prineslo neverjetne projekte in ljudi. A tudi če jih ne bi, me deljenje znanja osrečuje in napolni na način, ki ga denar ne bo mogel nikoli doseči. Pa verjemite, nisem osamljen primer!

Dolgo sem mislila, da mladi, uspešni poslovneži skrivajo svoje recepte in izzive, ampak nas je vedno več takšnih, ki se zavedamo dodane (in nemerljive) vrednosti povezovanja in znanja. Zdaj se mesečno na večurnih videokonferencah sestane 30+ mladih slovenskih podjetnikov in pretok znanja in energije je, milo rečeno, neverjeten. 

Sharing is caring! Na vseh življenjskih področjih. No, razen pri partnerjih. 

Pred meseci se je na Instagramu pojavila slovenska znamka skodelic, ki so očitna kopija projekta Cuckoo. Iskanje bližnjic in plagiatorstvo pri nas sicer niti ni takšna redkost. Kaj bi sporočili tistim, ki takšnih moralnih zadržkov pri »izposojanju« intelektualne lastnine nimajo?

Pred tremi leti bi bil moj odgovor drugačen, saj sem bila takrat še nova v svetu podjetništva. Ko sem se takrat soočala s plagiatorstvom, sem bila besna, žalostna, jezna, razočarana. Takšne stvari sem jemala (pre)osebno. 

Ko danes gledam nove in nove ponaredke, se nasmejim, morda celo komu s ponosom pokažem 'odkritje' in delam dalje. Takšne profile iz svojih 'feedov' najraje skrijem – glede na to, da oni kopirajo nas, ne verjamem, da imajo kaj uporabnega za pokazati, in niso zares vredni mojega časa ali energije. 

Kaj jim sporočam? Da bodo na takšen način vedno korak zadaj. Če jim to ustreza, prav.

Navadila sem se na to, da na nekaterih področjih orjemo ledino, in jasno mi je, da se dobre stvari vedno kopirajo. Plagiatorstvo je na neki način potrditev, da nekaj delamo zelo, zelo prav.

Kupci niso neumni, žalostna sem, ker se 'ponavljalci' tega ne zavedajo. Pozabljajo, da poleg nekaj novih strank pridobivajo tudi minus točke pri drugih opazovalcih trga, pozabljajo, da smo mi že nekaj korakov pred njimi, pozabljajo, da je za razvoj svoje znamke nujno imeti lasten, avtentični jezik, saj gre za tek na dolge proge, in ne na kratke. Pozabljajo, za kaj sploh delajo.

Nič jim ne bi sporočila, bi jih pa vprašala, kaj je njihov resnični namen ustvarjanja. 

Kje ste sami našli največ znanja s področja digitalnega marketinga in preskakovanja poslovnih ovir? 

V največji meri na internetu. Velikokrat me ljudje, ki šele stopajo na poslovno pot, vprašajo, kako, s čim, kdaj, kje. In vse te odgovore bi jim z dvema klikoma postregel že Google. Pri takšnih osebah resnično podvomim, da lahko izpeljejo svoje sanjave projekte, če se jim ustavi že pri prvih vprašanjih. 

Sama sem grizla, padala, vstajala, grizla, vmes pojokala, grizla, spraševala. Ni hitrih bližnjic, dejansko se je treba stvari naučiti v praksi, narediti napake, spoznati procese in se povezati z ljudmi s strokovnih področij. In to terja svoj čas, saj tudi zaupanja ali znamke ne zgradiš čez noč. 

Ko internet ne bo dovolj, vprašajte. Ljudje radi delimo svoje znanje, na Facebooku obstaja kar nekaj skupin za ‘poslovni svet’, v knjižnicah so neverjetne knjige … 

Ko boste sami zares osredotočeni na svoj cilj, bodo odgovori začeli prihajati tako ali drugače. 

Na kateri točki je dovolj teorije in je čas za prakso? Menite, da se je stvari bolje lotiti napol pripravljen in težave odpravljati sproti ali čakati na pravi trenutek, ko vam bo vse jasno? 

Ne čakajte. Nikoli vam ne bo vse jasno. Če bi jaz čakala predolgo (ali pa vedela, v kaj se pravzaprav spuščam), verjetno ne bi nikoli zares začela ali pa bi to začel kdo drug, ki je bil malenkost bolj zagnan. Ne trošite energije z morebitnimi skrbmi, usmerjajte jo v upanje in realizacijo.

Verjamem, da ima skoraj vsak od nas kakšno dobro poslovno idejo, a to ne pomeni, da jo je vsak sposoben tudi uresničiti. 

In veste, kaj razlikuje sanjače od uspešnih ljudi? Da gremo ta korak dlje, navajeni smo biti zunaj cone udobja. Ko gredo sanjači spat in iskat nove in nove ideje, mi sredi noči na internetu iščemo odgovore, rešujemo težave, pišemo e-pošto, se odpovemo številnim druženjem … 

Ne razmišljamo preveč ali predolgo, saj to ustvarja nove in nove probleme, namesto da bi reševali trenutnega. Nismo glasni, le tiho in vztrajno sledimo svojim idejam, ciljem in viziji. In jasno nam je, da gre za težko delo, a ga z največjim veseljem sprejmemo, saj je poplačano bolj, kot smo si lahko predstavljali. Sami se potisnemo, jasno nam je, da nas drugi ne bodo.

Pametni pišejo. Kam gredo vaše ideje in koliko jih je še? 

Včasih se mi zdi, da je mojo glavo nekdo ugrabil in da z mojimi možgani upravlja neznano bitje, jaz pa sem samo marioneta, ki izvaja gibe. Idej je namreč res ogromno, večino pa zapišem v svoj zvezek. Kajti tudi če je ideja ta trenutek nesmiselna, bo morda zaživela čez nekaj let.

Koliko jih je? Vsak dan več. (smeh) Projekti, ki me čakajo v naslednjih letih, so izjemni in mi bodo dopuščali še več prostora za realizacijo idej, obdala sem se s pravimi ljudmi, v poslovnem svetu sem samozavestna in z jasnimi vizijami. 

Ne morem povedati, kaj vse se dogaja, lahko pa zaupam, da je eden od mojih trenutnih projektov popolna prenova Cuckoo Cups, ki (p)ostaja samo še Cuckoo, govorimo pa o razširitvi ponudbe, novi spletni strani, novih vsebinah, novih sodelovanjih, večanju mreže … Ah, dovolj je, da samo pomislim, s čim vse vas bomo kmalu razveselili, pa se nasmejem do ušes.

Aja, in nekako mi je ob vseh trenutnih projektih uspelo predlagati in prevzeti še organizacijo največjega slovenskega joga oddiha – joga, akrojoga, SUP-joga, delavnice osebnostne rasti … No, o tem raje kdaj drugič. 

Pa gre uspešen podjetnik kdaj v posteljo z mislijo, da je danes postoril čisto vse, kar bi lahko postoril? 

Iskreno … ne. Se pa naučimo živeti s tem. Ni lahko in premalo se opozarja na ta problem. Uspešen podjetnik se namreč zaveda, da brez nič ni nič. In ko pride uspešen podjetnik do nove ideje, se začne gonja misli o uresničitvi te ideje – pa tudi če nihče okoli njega sploh ne ve zanjo.

Sploh na začetku poslovne ideje se nam zdi, da je normalno, da odgovarjamo na sporočila v soboto ob polnoči, da vsak presežek energije namenjamo v projekt, da 'stiskamo', da smo ves čas na razpolago.

Slaba vest, ki sem si jo ustvarjala dolga leta, izzveneva, saj sem ugotovila, da s takšnim načinom stiskam le sebe, ljudi okoli sebe in lastno kreativnost.

Nujno je, da se vsake toliko umaknemo, preklopimo in zadihamo. Tudi možgani, znanstveno dokazano, delujejo drugače, ko se umirimo in preusmerimo misli stran od dela. Morda se ravno takrat, ko sredi Logarske doline ležite na piknik odeji, projekti v vaši glavi zlagajo v smiselno celoto … pa tega sploh ne veste. 

Resnično sem srečna in hvaležna, da grem lahko spat z mislijo, kaj vse še lahko jutri naredim. Da imam znanje, moč, srčno ekipo ljudi in vizijo. Je pa dobro tudi, da ko zaspim, zaspim kot top. Vsaj takrat se moja glava ustavi, vse dokler ne odprem oči.

Zame uspeh ni, da bom nekoč zares bogata ali slavna, zame se je uspeh že zgodil. Bolj kot končni cilj namreč cenim pot do tja, tu se dogaja čarobnost in ta proces je tisti, ki nam resnično bogati življenje. Zakaj bi bila srečna ob končnem izdelku/produktu/slavi, ko pa sem lahko srečna in zanosu ravno zato, ker sploh imam možnost nekaj razvijati?

Veste, kaj je nekoč izjavil Winston Churchill? »Success is walking from failure to failure with no loss of enhusiasm.«

PREBERITE ŠE: Živa Kovačević: Pandemijo bodo preživela podjetja, ki počnejo TO! ALI Katarina Birtič Choi: "Ta pandemija bo vsekakor spremenila potek turizma"

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel