Vanessa Bruno - Moje dekle

Kako to, da ste video za jesen-zimo 2011 posneli prav v Sloveniji?

Iskali smo pravljično lokacijo, ki bi bila še vedno zimska. Čudovite gozdove imate in potem iz njih kar naenkrat pokuka vrh gore! Slišali smo tudi, da so tukaj dobre produkcijske hiše. Zakaj bi šli na konec sveta, če vse to dobimo dve uri vožnje z letalom iz Pariza?

Vsi se sprašujemo, zakaj ste se tokrat odločili za Kate Bosworth in ne za Lou Doillon, s katero ste sodelovali že pri toliko spotih.

Utelesiti hočem žensko Vanesse Bruno, v modi je toliko fotografij, da pozabimo, da je ženska iz mesa in krvi. Kar počnemo, je vizualna poezija, ne film. Zato sem najprej izbrala Lou, ki je divja in skrivnostna. Kate pa je polna čustev, ljubka, mila in hkrati močna. Razume mojo blagovno znamko, že leta se oblači vanjo. Ko sva se spoznali, sva se preprosto ujeli. Čeprav je velika ameriška zvezda, je spakirala kovčke in prišla sem za štiri dni naravnost iz Los Angelesa, na ta majhen umetniški projekt, iz čistega užitka, brez agenta. Ta video bo vau!

Vedno sodelujete z isto režiserko Stéphanie Di Giusto.

Da, vse narediva skupaj, pripraviva scenarij, zgodbo, ki izhaja iz kolekcije, nato čustva, lepe prizore in oblačila spraviva v celoto. Jaz sem tista, ki na setu preoblači Kate, skrbi za lase …

Torej s sabo sploh nimate stilista?

Nikoli, lepo vas prosim. Uživam na setu, vsak dan oblečena v iste kavbojke in superge. Je naporno, vendar čudovito. Zbudimo se ob petih in snemanje končamo pozno ponoči.

Pri vas imamo vedno občutek: čeprav je pred nami samo eno dekle, se v njej skrivata vsaj dve.

Gre za dvojnost ženske. Smo krhke, mehke, čutne, a smo tudi polne gneva, moramo se boriti za svoje življenje, za pravice. Navdihujejo me ti različni obrazi, rada se poigravam z njimi.

Kako se lotite kolekcije?

Vedno gre za zgodbo, za občutek. Pri kolekciji jesen-zima se je vse vrtelo okrog švedskega režiserja Ingmarja Bergmana in igralke Liv Ullmann iz sedemdesetih let. Potem ta občutek interpretiram na sodoben način. Kolekcijo preveva skandinavski duh vaško-mestnega dekleta, ki skozi kolekcijo postaja vedno bolj sofisticirana.

Zadnje čase se zdi, da so ženske v oblikovanju zasenčile moške.

So talentirani moški, ki oblikujejo za ženske, ter talentirane ženske, ki oblikujejo za ženske, in obratno. Poglejte, kaj je za žensko naredil Yves Saint Laurent. Morda je prišla bolj do izraza povezanost med ženskami, vemo, kako delujemo, sicer smo zelo različne med seboj, a podobno dovzetne za stvari, ki so nam blizu.

Svojo znamko ste ustanovili leta 1996, pri štiriindvajsetih. Le par let za tem ste že lansirali cenejšo linijo Vanessa Bruno Athé. Ste imeli že od začetka tako jasno vizijo?

Če bi se tega morala lotiti danes, se najbrž ne bi. Imela sem toliko energije in volje. Začela sem iz nič, ni bilo finančnikov, ki bi prišli k meni in mi dali velik studio in pisarno. Znamko sem gradila korak za korakom in še danes raste zelo zdravo.

Veliko se je govorilo o tem, zakaj ste prvo trgovino v Združenih državah odprli v Los Angelesu in ne v New Yorku. Kaj se zgodi, ko se v Vanesso Bruno obleče dekle iz Los Angelesa, kar je nenazadnje tudi Kate?

Nisem tipično francosko dekle, prihajam iz Danske in sem zelo kozmopolitska. V tem, kar počnem, je res veliko lahkotnega pariškega šika, toda gre bolj za mestno poezijo. Nosljivo in z robom. Dekleta iz Los Angelesa so kot dekleta kjer koli drugje, razumejo duha znamke, blizu jim je. Ničesar nisem načrtovala, spoznala sem ljudi, ki so hoteli odpreti trgovino Vanessa Bruno, najprej nisem bila popolnoma prepričana, potem pa sem si rekla, zakaj ne.

Modni tisk nikdar ne pozabi izpostaviti, da ste cenovno ugodni. Kako si to lahko privoščite?

Vedno pravim, da delam dosegljivi luksuz. Nekateri detajli spomnijo na visoko modo, a so še vseeno dostopni. Ljudje zelo dobro vedo, kaj se dogaja, lahko gredo v Zaro ali H & M, lahko pa tudi k velikemu oblikovalskemu imenu, in pri obeh najdejo bombažno majico. V čem je razlika? Danes najdeš visoko kakovost že pri hitri modi.

Kaj je potem tisto, kar je luksuzno pri dosegljivem luksuzu?

Tisto, kar vložiš vanj. Naš bombaž je z Japonske, narejen na starih strojih, da dobi vintidž pridih. Produkcijo imamo v zelo dobri tovarni v Španiji, stvari nato pridejo v Francijo in cena je na koncu sprejemljiva.

Kako vam uspe, da ste neodvisna znamka in hkrati velika riba na modni sceni?

Tako da ne razmišljam o tem. Moj posel raste, ker mi uspe narediti oblačila, ki jih dekleta hočejo nositi. Moja moda jih nagovarja in ne dela razlike med tem, kaj se znajde na pisti in kaj v trgovini. To bi bilo zame preveč komplicirano.

Lotili ste se tudi kolekcije za kataloško prodajo La Redoute. Kako to?

Predvsem zato, ker sem imela tako priložnost oblikovati kolekcijo za otroke, za dom, pokazati ves svoj svet, z naslovnico vred. Kolekcija v omejeni izdaji bo dala ženskam priložnost, da to sezono pridejo do najljubših kosov še ugodneje.

Kateri je najbolj tipičen kos Vanessa Bruno, še vedno cekar?

Rada kombiniram črn suknjič čez čudovito vzorčasto obleko. Všeč so mi tudi bluze, zelo ženstvene so.

Pa vendarle, kaj je tako posebnega na cekarju?

Tako priročen je. Ustvarjen za današnja dekleta, saj lahko vse spraviš vanj. Platno mu da vsakdanji videz, bleščice pa igrivost in ženstvenost. Je torba svobodnega duha, ne trudi se, da bi bila preresna.

Fotografije Imaxtree in promocijsko gradivo