V deželi Danski ...

1. 10. 2012

Elle je za 48 ur skočila na sever, na teden mode za pomlad-poletje 2013.

»Ženstvene so na čisto drugačen način,« novinarki razlaga Yvan Rodic oziroma Face Hunter, »preden sem prišel sem, sem bil v Kolumbiji, tam so ženske rade očitno seksi, nosijo zelo oprijeta oblačila, visoke pete, vse to, medtem ko dekleta v Köbenhavnu tudi v primerjavi s Švedinjami – oh, oprostite, da jih primerjam s Švedinjami – še vedno prisegajo na ulično modo.«

Sredi uverture v pomlad poletje leta 2013 zveni sila naivno govoriti o tako imenovani ulični modi, saj je ta s prihodom uličnih fotografov postala neka razredčena, bolj praktična ter cenejša različica modnih zgodb in zapovedi, ki so enake po vsem svetu.

Mode so si podobne kot ulica ulici. Vendar pa sredi Köbenhavna ne moreš zanikati, da ta izraz iz devetdesetih še kako pristaja tamkajšnjim lepoticam v opravi, ki – čeprav smo, kako nezaslišano, na tednu mode – nujno vključuje superge, najbolj pogosto New Balance ali Nike, kajti one se ne vozijo s taksiji, temveč s kolesi.

Zraven sodi še ohlapen kos oblačila ali celo trije, negovani lasje in polt brez sledi lepotnih izdelkov, razen tu in tam živahne šminkaste eskapade. Seveda je ves paket tako privlačen, ker so to vratolomno visoke posameznice z zavidljivimi okončinami, ki se jih ne naveličajo kazati, vendar spet ne na izzivalen način, ampak v, da, še en izraz devetdesetih, kul maniri. Kaj torej pričakovati od obiska njihovega tedna mode, če ne ravno naših najljubših kvalitet: kul, ulično (da, ulično, in ne hipstersko), basic, dostopno in vzorčasto?

»Morda je za to, da so oblikovalci tokrat uporabili presenetljivo veliko pletenin in relativno temačne barve, krivo dejstvo, da smo letos imeli eno izmed najbolj hladnih poletij,« je v uvodniku zapisala urednica Dansk Daily, časopisne različice revije Dansk, ki je med 8. in 12. avgustom izhajala vsak dan. »Ali pa je to preprosto odsev časa, ko morajo imeti kolekcije daljši rok trajanja in ima zato kul klasika prednost pred sezonskimi trendi?«

Revija Dansk je prav lansko poletje pisala o tem, kako se Danci na smrt bojijo slabega okusa, kar pomeni, da najraje nosijo znamke, ki od sebe niso dale ničesar kičastega, ničesar 'na tanki meji'. Vendar so njihova najbolj zveneča oblikovalska imena točno tista, ki si upajo loviti ravnotežje med slabim in dobrim. Eden izmed njih je Henrik Vibskov. Svoj 'slab okus' je razvijal na londonskem kolidžu Central Saint Martins in je že od leta 2003 edino skandinavsko ime na uradnem urniku pariškega tedna moške mode. V Köbenhavnu je pokazal reprizo pariškega šova z naslovom Transparentni jezik.

Pol modna revija, pol performans, ki se je vrtel okrog groteskno velikega napihnjenega jezika s črnimi pikami in izključno temnopoltih modelov, je kritike navdušila, saj je Vibskovu nemara uspela najbolj komercialna kolekcija doslej, ne da bi za to morala izgubiti tipične HV hura vzorce, pletenine in predimenzionirane kose. V mesto se je z mešanico dveh kolekcij, moške za pomlad-poletje 12 in ženske resort, vrnil tudi Peter Jensen, sicer abonent londonskega tedna mode (na zadnji reviji v Somerset House je v prvi vrsti sedela Alexa Chung).

Ko je iskal iztočnico za novo klasiko, se je zagledal v Tippi Hedren oziroma njen lik v Hitchcockovem filmu Ptiči: »Kaj bi lahko bilo bolj klasično kot spomniti se legendarnega dela Edith Head,  zadolžene za oblikovanje večine oblačil Hitchcockovih junakinj?«

A Jensen si ne more pomagati, da ne bi v set pridnega puloverja, jopice in oprijetega krila do kolen vpeljal nekaj čudovito motečega, kot na primer rahlo nespodoben izrez roba krila. Iz Berlina so se vrnili še eni domačini, kolektiv Wood Wood, v marsičem danski Colette ali Opening Ceremony, saj deluje hkrati kot blagovna znamka in multibrand butik, s posebnimi kolekcijami v sodelovanju z drugimi blagovnimi znamkami.

Revija WW je bila na sporedu šele ob 11. uri zvečer, kar v praksi pomeni, da so manekenke prve korake opravile okrog polnoči, a danske lepotičke – in z njimi ves mednarodni press – so budno spremljale, kaj bodo nosile naslednje poletje, in brez dvoma bodo nosile vse, od nič kaj preveč ženstvenih cvetličnih topov iz organce do plašča s tigrastim potiskom ter reinterpretacije kavbojskih gležnjarjev.

Tabor navdušencev je zaploskal mojstrici pajacev, oblikovalki Stine Goya, ki je na plan privlekla harlekinske in pižamaste asociacije ter jih uspešno zapakirala v asfaltno različico. V beležko, v kateri smo imeli prej kot tipični danski uspešnici zapisano By Malene Birger in recimo Day Birger et Mikkelsen, pa smo si zabeležili modno hišo Wackerhaus, nad katero se navdušujejo blogerke anywho.dk, Bruuns Bazaar z novo glavno oblikovalko Rebekko Ray, prej glavno pri Cosu, 22-letno ljubiteljico usnja Freyo Dalsjö, ki ji je bilo zaupano odprtje tedna mode (njene čepice s ščitki so najbolj kul povabljenci že nosili v prvih vrstah na reviji Wood Wood), ter bojevnico Anne Sofie Madsen, ki se ji zelo pozna, da je delala tako za Galliana kot McQueena.

Vsa ta kul drža in pivo v kristalnih kozarcih ne pomenita, da se ukvarjajo samo z imidžem, danska moda je industrija, zato köbenhavnski teden mode spremljata kar dva sejma: Copenhagen International Fashion Fair oziroma CIFF, drugi največji v Evropi, in Gallery, na katerem je imelo razstavne salone več kot 340 skandinavskih in mednarodnih znamk, naročila za prihodnja pomlad in poletje pa so med drugim opravili buyerji trgovin Barneys New York, Liberty, Net-a-porter, Luisa via Roma in vsi drugi glavni osumljenci. Ulice po vsem svetu, pripravite se!

Ko si v Köbenhavnu, nujno odkljukaj:

  • kosilo ali vsaj presno sladico v Raw 42 (Pilestrćde 32);
  • spoznavni dan z vzhajajočimi skandinavskimi modnimi imeni v butiku B56 (Bredgade 56 ali na b56store.com), katerega lastnica je Stephanie, ena izmed blogerk za anywho.dk;
  • pomerjanje superg v trgovini s konceptom Wood Wood (Grřnnegade 1 ali na woodwood.dk/store);
  • lekcijo iz vzorcev in druženje z drugimi znamkami v multibrand butiku Henrik Vibskov (Krystalgade 6 ali na www.henrikvibskovboutique.com);
  • poslušanje zvočne podlage revije Stine Goya SS13: Molly Nilsson Whiskey Sour, Blonde Redhead In Particular, A Mountain of One Brown Piano (Remake by Studio), Molly Nilsson We're Never Coming Home, Destiny's Child Say My Name (Cyril Hahn Remix).

Besedilo Urša Jerkič

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc