"Prav je, da že na začetku določimo točko, do katere bomo šle; včasih je nesmiselno riniti z glavo v zid."
Videli smo vas na naslovnicah največjih modnih revij, nastopili ste tudi na reviji Vicotria's Secret, v zadnjem letu pa ste postali mati. Vse kaže, da je vaš dan dobesedno nabit z obveznostmi.
Res je, vendar ima otrok vsekakor prednost in od mene zahteva veliko energije. Sem zelo pozitiven in sonček človek, ki v življenju potrebuje veliko smeha in dobre volje. Vse to mi pomaga in obveznosti sploh niso breme, temveč nekaj lepega v mojem življenju.
Imate kakšen lepotni nasvet za naše bralke?
Ker sem manekenka, sem vsak dan vpletena v razne lepotne obrede in včasih s presenečenjem ugotavljam, da marsikatera ženska ne ve, kako negovati kožo in ohraniti dobro telesno formo. Morda je to kliše, vendar resnično menim, da je lepota povezana z našimi čustvi in s počutjem. To kar smo notri, je zelo podobno naši koži in našemu telesu. Zdi se mi, da je govorica telesa in uma ena in ista.
Ste si vedno želeli postati manekenka?
Ne, v resnici sem se sramovala svojega videza. Že kot najstnica sem bila izjemno visoka in vitka, zato so vsi strmeli vame, kar mi ni bilo niti malo všeč.
Kakšen pa je tip manekenke, ki je trenutno v modi?
Težko rečem, da gre le za en tip. Morda sem tudi sama izven mode, a še vedno delam. Prej bi rekla, da so pomembni brezhibna koža, dolge roke in noge, profesionalnost in tudi kanček hladnokrvnosti. Prav je, da že na začetku določimo točko, do katere bomo šle; včasih je nesmiselno riniti z glavo v zid.
So na manekenski poti porazi boleči?
Kot povsod, saj so porazi! Sama skušam vzeti življenje, kot bi bilo igra, v kateri sem enkrat glavna akterka, drugič stranski lik. To ni nič tragičnega, saj je za vse dovolj prostora in v tem poslu je nemogoče biti neprestano na vrhu. Ko sem zanosila, je marsikdo napovedal konec mojega dela, a sem še vedno tukaj, morda prav zato, ker se preveč ne obremenjujem.
Obstaja modni trenutek, na katerega ste še posebej navezani?
Seveda! V srcu bom za vekomaj nosila svoje prvo delo, saj se mi je zdelo, da sanjam. Zame je še vedno vse podobno pravljici o rački, ki postane labod. Še vedno se začudim, ko mi rečejo, da sem lepa, ker se počutim zelo navadna in preprosta ženska, vendar priznam, da sem bila v pravem trenutku na pravem mestu.
Lorella Flego
