Na splošno mi je tisto "počasno leto" celibata resnično dalo globlje samozavedanje, na katerih področjih moram še graditi.
Si lahko mislite, da zmenki in vsa priprava na njih, v današnjih časih postajajo zapletena uganka? Pa še kako res je. Danes zmenek ni zgolj le zmenek, na katerega smo še včasih vsi hodili odprte glave in nismo prej postali detektivi za en dan in izbrskali vso morebitno “dramo”, ki lebdi nad našim zmenkarskim izbrancem. Danes smo obdani z morjem aplikacij za zmenke, na katerih lahko zabijemo ure in ure, pa še začnemo izgubljati fokus, kaj dejansko želimo od odnosa in kar je še pomembneje, kaj resnično potrebujemo. Mogoče tega mnogi ne želimo slišati, pa vendar je včasih najboljše, kar lahko storimo, pritisniti gumb za premor - četudi to pomeni, da gremo malo v celibat. Čeprav se sliši dramatično (in očitno ni za vsakogar), je odstranjevanje fizične komponente z zmenkov dejansko bolj pogosto, kot si mislite, in je za nekatere lahko precej terapevtsko, mnogim omogoča celo najti svoj fokus, ki je bil, nič nenavadnega, prej zgubljen v vsej poplavi možnosti, ki obstajajo.
Predstavljamo vam izpoved pogumne mame dveh otrok, ki se je po težki ločitvi od svojega moža, odločila, da potrebuje pavzo. Pavzo, ki ji bo omogočila, da se zopet poveže sama s sabo, se začuti, začuti svojo lastno harmonijo in je po dolgem času spet srečna, samo srečna, sama zase, ker je to dovolj. Vse to pa ji omogočalo, da bo zopet ugotovila, kaj si resnično želi od partnerja. Tu je njena zgodba.
"Poročena sem bila približno tri leta in skupaj z isto osebo skupno 13 let - razšla sva se konec leta 2015. Konci so tako zapleteni in tudi moj ni bil nobena izjema. S to osebo sem bila več kot desetletje, imela sva dva otroka in vsaj takrat sem mislila, da imava trdno vez."
"Kmalu sem zažela spoznavati, da to ni partnerstvo, po katerem hrepenim, ki bo meni omogočal rast in razvoj."
"Po ločitvi sem začela veliko hoditi na zmenke. Priznam, da po ločitvi nisem več vedela kdo sem, kaj partnerju lahko pravzaprav ponudim, kaj si sama želim in kakšnega partnerja si želim. Tudi vsa prepričanja o moji fizični podobi oz. privlačnosti so izginila. V teh 13. letih sem na vsa ta vprašanja preprosto pozabila, vse postane samoumevno, ne znamo pa se več ustaviti in slišati. V zmenkih sem ponovno iskala svojo lastno vrednost, iskala sem svojo mladost, ki sem jo več kot očitno nekje pozabila, in iskala smisel za svoj ponovni zagon. Prišel je trenutek, ko sem se počutila povsem brez ravnovesja, prišla sem do prelomnega trenutka, ki je pravzaprav vključeval moškega, ki sem ga spoznala na dvodnevnih vajah za osebni razvoj. V najinih začetnih interakcijah je bilo jasno, da imava neko povezavo in kemijo. Tudi sam je ravnokar izstopil iz zveze, kaj hitro pa je razkril, da se zanj vseeno vse premika prehitro in da ni pripravljen skočiti v nekaj resnega."
"Takrat sem zopet čutila, da se mi lomi srce."
"Ugotovila sem, da me čaka še precej dela na sebi in kako krhko je pravzaprav moje srce, zavedala sem se, da sem sposobna ljubiti, hkrati pa se dokončno spoznala, da si želim in zaslužim boljšo skrb zase. Potrebujem čas."
"Odločila sem se, da se bom sedaj v stvari podajala počasneje. Bila sem polna obsodb, kaj vse počnem narobe, česa ne naredim pa bi lahko, kako nikoli nimam časa za ljudi. To se je moralo spremeniti. Hkrati pa sem začutila, da moram ljudem dati priložnost, jih spoznati, ne obsojati. Vse to je hitro obrodilo sadove."
"Naj poudarim, da sem v tem obdobju še vseeno hodila na zmenke in spoznavala nove ljudi. Pravzaprav sem v tem obdobju začela uporabljati aplikacije za zmenke, ne zato, ker bi hotela takoj najti partnerja, ampak zato, ker sem bila odločena, da bom razumela svoje vzorce odnosov (in morda nekatere tudi prekinila). To zgodovino zmenkov sem imela samo za fizično kemijo in želela sem videti, kako bi bilo, če bi to spremenila. Z aplikacijami sem želela najti ljudi, ki bi ustrezali mojemu novemu "profilu". Nov način zmenkov mi je omogočil svobodo, ki je prej nisem poznala. Dovolil mi je, da sem bila prizemljen, ko sem nekoga spoznala, in to se mi je zdelo zelo dobro."
"Ta pristop mi je resnično pomagal tudi ugotoviti, kaj si želim od svojega partnerja."
"Pustila sem si prosto pot, pot raziskovanja to je bil čas, ko sem priložnost ponudila tudi ženskam, saj mi je od vedno njihova energija bila zelo privlačna. Celibat je trajal skupno 11 mesecev. Prva oseba, s katero sem se odločila za nekaj bolj intimnega, je bila ženska. Občutila sem, da je to pravi način, da se zopet obudim, hkrati pa je to nežnejši način za ponovno raziskovanje spolnega dela sebe. In čeprav ta zveza ni pomenila ničesar dolgoročnega ali resnega, mislim, da sem se v tej situaciji premikala spoštljivo in premišljeno, hkrati pa se veliko naučila. Prisluhnila sem sebi in si zaupala dovolj, da sem napredovala v novo fazo zmenkov in odnosov."
"Na splošno mi je tisto "počasno leto" celibata resnično dalo globlje samozavedanje, na katerih področjih moram še graditi, kjer sem ranljiva in kaj moram spremeniti, da se bom zopet počutila varno, varno tudi ob moških. Vedela sem, da to kar sem v svojem prejšnjem odnosu čutila do svojega partnerja, ni bila varnost, pa ni bil kriv on. Varnost in ljubezen moramo vsi najprej čutiti sami pri sebi. Ko čutimo, da smo sami sebi dovolj, pa smo zares pripravljeni na partnerstvo."
Prirejeno po članku s The Zoe Report.
Fotografije: Profimedia
){kind=link}