Björk je vedno malce drugačna, skorajda nerazumljena, a vendarle dovolj zvezdniška, da se na rdeči preprogi počuti kot doma.
Islandija, dežela nizkih temperatur in živčnih vulkanov, je obenem tudi dom glasbenici Björk, čudaški temnolaski, ki je leta 1993 glasbeno sceno vzvalovila z izredno presenetljivim zvokom. Če se spomnite, je pela Human Behaviour in pozneje Venus As A Boy, spet in spet pa v besedilih in melodiji ponujala nov, radikalen, za mnoge celo moteč pogled na človeško naravo.
Od njenega prvenca je minilo že skoraj dve desetletji. Osmi studijski album je zato nekaj čudovito drugačnega, a obenem zelo novodobnega. Björk si je zamislila projekt, naslovljen Biophilia, ki bo pravo darilo za številne uporabnike iPadov. Poleg klasične izdaje na zgoščenki bo namreč Biophilia izšla tudi v obliki iPad aplikacij – teh bo deset, vsaka za svoj komad, skupaj pa združene v enotno aplikacijo končnega projekta. Vsak komad bo svojevrstno popotovanje, mešanica melodije, besedila, slik, animacij, igre in glasbenih esejev. Tako nam bo na primer vsem veliko bolj jasno, kako Bjork interpretira koncept ljubezni, ko poje o privlačnosti med virusom in celico, kar je nosilna zgodba njenega singla Virus.
Eklektična umetnica, ki jo je MTV izbral za 22 najboljših vokalov v zgodovini glasbe, še naprej odkriva našo vpletenost v veliki načrt narave in pri tem poskuša biti zvesta sama sebi. Zavrača filmske vloge, pa četudi se je kot igralka že izkazala in za vlogo v Dancer In The Dark leta 1999 prejela celo zlato palmo.
Dve leti pozneje je sramežljivo stopala po rdeči preprogi na podelitvi oskarjev v divji beli obleki v obliki laboda (swan dress), obešenega okoli vratu. Daily Telegraph je isto leto prav to obleko, ki jo je izdelal makedonski oblikovalec Marjan Pejoski, izbral za eno devetih najbolj prepoznavnih oblek z rdečih preprog. Dejstvo, da je Björk v obleki imitirala valjenje jajca, je seveda celotni garderobi dalo še dodatno vrednost.
Darjo Hrib
