Izraziti zaskrbljenost je povsem v redu

4. 2. 2021
Izraziti zaskrbljenost je povsem v redu (foto: Osebni arhiv)
Osebni arhiv

Pandemija povzroča negotovost glede prihodnosti in grožnjo fizični, socialni, čustveni in finančni varnosti. Popolnoma normalno je, da se počutite tesnobni, prestrašeni, jezni in razočarani. Ti občutki so razumljivi in običajni obrambni odzivi telesa na grožnje iz okolice. - NATAŠA MOHORČ KEJŽAR

Beg ali boj

Hiper budnost, tako kot mnogi obrambni mehanizmi, je pogosto nezavedni psihološki odziv, ki ima izvor v možganih. V amigduli se nahaja pomembno vozlišče, v katerem se ob nevarnih situacijah sprožijo “alarmi”. Služi nam, da lahko učinkovito odreagiramo na (za nas) nevaren dogodek, celo preden se zavemo, kaj se je dejansko zgodilo. Ne glede na to, kako neprijetni so naši občutki tesnobe, je živčni sistem predvsem naš prijatelj, ocenjuje naše okolje, nas opozarja na morebitno grožnjo in nas pripravi, da ukrepamo, če je to potrebno. Od nas pa je odvisno, kako bomo ukrepali.

Vzemite si čas zase, tu in zdaj

Na prihodnost in preteklost nimamo vpliva, imamo pa ga na sedanjost. S trenutno situacijo nimamo izkušenj in ne nekoga na katerega bi se lahko obrnili in ga povprašali za nasvet. Živimo v nepredvidljivem, povsem novem okolju.

1)     UPRAVLJAJTE S SVOJIMI OBČUTKI

Pomanjkanje kontrole nad situacijo in občutek negotovosti kot posledice pandemije lahko povzročijo tesnobo tudi pri ljudeh, ki k temu niso nagnjeni. Dovolite si, da je normalno, da ste zaskrbljeni in to izrazite. Poiščite si svoj varen način, kako prepoznati in izraziti svoja neprijetna čustva. Lahko si jih zapišete v dnevnik ali napišete pismo, se pogovorite s prijateljem, se gibate ali izvajate različne sprostitvene tehnike. Vprašajte se: "Kaj me skrbi in ali lahko kaj storim glede tega?" Če ne morete ničesar storiti, spremenite fokus in pustite skrb. Če lahko kaj storite glede tega, potem načrtujte – kaj, kdaj in kako lahko to storim?

Če so vaši simptomi (pre)močni in imate občutek, da nad čustvi nimate kontrole in posledično onemogočajo vašo sposobnost delovanja, poiščite pomoč. Predvsem pomislite, kako bi svetovali prijatelju, ki se znajde v tej situaciji, in uporabite enako sočutje in nasvet tudi pri sebi.

2)     BODITE PRIJAZNI DO SEBE (IN DRUGIH)

Dovolite si tudi neprijetne občutke, bodite sočutni in potrpežljivi do sebe. Ne poskušajte potisniti svojih neprijetnih občutkov ali se prisiliti, da "mislite pozitivno", saj s tem zanikate resničnost vaše trenutne izkušnje. Vsa čustva so v redu, tudi neprijetna.

3)     BODITE REALNI, ZNIŽAJTE SVOJA PRIČAKOVANJA

Nihče ne zmore vsega: šolanje otrok, delo od doma, gospodinjstvo,..Biti popoln je nemogoče, nihče ni. Določite si prioritete, prosite druge za pomoč. Vzemite si čas zase.

4)     IZKORISTITE TRENUTNO SITUACIJO

Pomembno je razlikovati med stvarmi, ki jih lahko nadzorujete, in stvarmi, ki jih ne morete. Povsem lahko nadzorujete le svoj odziv na situacijo. Sprejmite negotovost prihodnosti, hkrati pa prepoznajte področja v vašem življenju, ki jih lahko nadzirate. Se lahko odpravite se na sprehod in opazujete naravo? Ali lahko nekoliko nadoknadite spanje?

5)     FIZIČNA DISTANCA NI SOCIALNA DISTANCA

Ohranite le fizično distanco, ne socialne. Zaradi tega veliko ljudi postane socialno izoliranih. Zlasti to velja za ljudi, ki živijo sami. Ostanite v stiku z družino, prijatelji in sodelavci. Načinov kako ostati v socialnem stiku je veliko.

6)     OHRANITE SVOJO VSAKDANJO RUTINO

Naj bosta vaš urnik in vaša rutina takšna, kot sta bila prej, s spremembami, ki ustrezajo vaši novi rutini. Določite si čas za delo, čas za obroke, aktivnosti in razmeroma reden čas za spanje.

7)     INFORMIRAJTE SE IZ ZANESLJIVIH VIROV

Izberite enega ali dva vira informacij, ki jima zaupate. Če se zaradi socialnih medijev počutite zaskrbljeni in jezni, se jim izogibajte.

 

Tudi iz negotove situacije se lahko veliko naučimo. Izkoristimo priložnost za razmislek, kaj v resnici želimo spremeniti v svojem življenju, kaj je tisto, na kar lahko vplivamo in kaj tisto, na kar nimamo vpliva in ga tudi pred pandemijo nismo imeli.

 

Napisala mag. Nataša Mohorč Kejžar, specializantka psihoterapije transakcijske analize.

Fotografije: Osebni arhiv

Preberite še: Žalovanje v času covid-19

Priporočamo tudi: Vse o žalovanju po splavu

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc