Kako je Ljubljančanka Urška, potem ko je pobegnila Povodnemu možu, postala vplivnica na Instagramu ...

Kako lepo se je vse začelo, ples, mestne dame v čudovitih oblekah in klobukih, zvoki orkestra sredi poletja ... nato pa tako žalosten konec za najlepše dekle v mestu. Ugrabil jo je namreč Povodni mož, ki se je, da bi pridobil njeno pozornost in naklonjenost, zakrinkal v šarmantnega plesalca.

Urškina vrata v novi svet

Ste se kdaj vprašali, kaj se je nato zgodilo s Prešernovo Urško, ki jo je Povodni mož odpeljal s sabo v globino reke Ljubljanice? So se ji spodaj v rečni temi morda odprla vrata v nek novi svet?

Slovenski muzikal Povodni mož naredi preskok iz romantike v sedanjost in se loti pogleda na možno sodobno nadaljevanje ali interpretacijo Urškine zgodbe. Obenem zastavlja vprašanje, kaj je tisto, kar nas lahko danes ugrabi in odpelje v globino nekega novega sveta?  

Avtor besedila Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter tudi scenarist, mladinski pisatelj in glasbenik, posodobi naš pogled Povodnega moža v tu in zdaj!

Muzikal Povodni mož nas izzove, da se soočimo tudi s perečo aktualno tematiko, koliko smo svoje lastno življenje preselili na splet in koliko ga sploh še živimo v živo. Zveni znano?

Digitalna nebesa ali naše sodobno vzporedno življenje

Čeprav na prvi pogled Urška, Povodni mož in družbena omrežja kot so Facebook, Instagram, Tik Tok itd. morda nimajo nič skupnega, jih v resnici druži mnogo več, kot bi si lahko mislili.

"Kako bi bilo, če bi Urška in Povodni mož živela v sodobnem času? Ona bi bila prevzetna vplivnica, Povodni mož pa poslovni guru, ki bi jo zvabil v globine svojega marketinškega sveta ter ji obljubljal digitalna nebesa", je eno od izhodišč muzikala.

Da bi še bolj raziskali možne interpretacije in vzporednice z današnjim življenjem, je produkcija pop-rock muzikala Povodni mož, pod vodstvom Vesne Starina, organizirala zelo aktualen strokovni posvet z naslovom: "Ali smo življenje preselili na splet? Vpliv družbenih omrežij na posameznika, odnose in družbo ter kaj ima kultura s tem?"

"Naprej na glavo, v neznano, pustite svoje muke, zdaj ste z mano!", pravi Povodni mož.  

Na okrogli mizi je bilo podrobneje osvetljeno naše dnevno sprehajanje po tanki črti med realnim in virtualnim svetom. In tudi težave, ki se pojavijo, če in ko se ta črta zabriše.

Ali sploh obstajaš, če te ni na družbenih omrežjih? 

V tematiko so se ob prisotnosti avtorja muzikala poglabljali trije priznani strokovnjaki z različnih področij človekovega življenja: eden najbolj uglednih slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. specializant otroške in mladostniške psihiatrije Matija Klasinc in psihoanalitična psihoterapevtka klasične šole dr. Urška Battelino. Pogovor je povezovala voditeljica Melita Kontrec. 

Nevrolog dr. Pirtošek je predstavil vpogled v delovanje naših možganov v povezavi z družbenimi mediji.

"Modra svetloba", ki sije iz ekranov direktno v naše možganske receptorje, je po njegovih besedah sicer nekaj čudovitega. A žal ima tudi temno plat, saj znižuje hormon melatonin, kar preprečuje spanje in vpliva na naš bioritem.

Vse za všečke!

Tudi dobivanja všečkov na družbenih profilih igra veliko vlogo v človekovi psihi. Veselje nad všečki, ko nekaj objavimo, je močno povezano z delom možganov, ki se imenuje "hedonistična pot". Ta del možganov se ob tem aktivira in napaja na družbenih medijih. Ljudje čutimo potrebo, da spremljamo, kdo je všečkal (in kdo ni) naše objave.

Družbeni mediji ustvarjajo vznemirjenje in stalno radovednost po tem, kaj bo novega. Krepi se tudi potreba po pripadnosti določenemu trendu.

Kot so ugotavljali gostje, si v času pred družbenimi mediji nihče ne bi dal na čelo etiketo z napisom: "Cepil sem se!" To bi bilo popolnoma irelevantno. A v današnjem času gre za nekakšno dinamiko, v katero te sili okolje. Poznamo tudi t. i. "cancel culture" (kultura odpovedi), ki se odvija v obliki zasmehovanja in izločanja tistega ali tistih, ki tej dinamiki ne sledijo. Še najhuje je to za mladega človeka, saj ga lahko pelje v pogubo.

Pozitivni in negativni vidiki

Po drugi strani nam družbeni mediji omogočajo lažje sodelovanje na mnogih področjih.

Kot pravi dr. med. Matija Klasinc, so internet in razne on-line skupine v obdobju epidemije odigrali ključno vlogo pri izobraževanju mladih na daljavo. "Čeprav mnogi pravijo, da se je v tem času veliko znanja izgubilo, je bila ta možnost boljša kot nič," pravi specializant otroške in mladostniške psihiatrije, ki ga zanimajo internetne odvisnosti in intenzivna psihiatrija.  

A vseeno tudi sam pri svojem delu ugotavlja, da je kovidno obdobje pustilo številne posledice na mladostnikih, mnogi od njih se srečujejo s tesnobo in depresijo.

Kdaj govorimo o odvisnosti?

Prihaja tudi do odvisnosti od družbenih medijev: "Če neko vedenje povzroča trpljenje, je treba ukrepati," pravi Klasinc. "Sploh, če se nekdo začne zapirati med štiri stene, preneha hoditi v šolo ali pa začne zanemarjati higieno, vse to so lahko znaki odvisnosti," dodaja.

Kako torej v času družbenih medijev zgraditi zdravo samopodobo mladostnikov in kakšna je vloga staršev ter družbe?

Kot pravi Klasinc, so zgled vedno starši. Po njegovem mnenju so nujni družinski dogovori, denimo, dan brez pametnih telefonov. "Naj družina zavestno počne stvari skupaj stran od zaslonov. Bistvo je naučiti se zmernosti uporabe interneta," pravi strokovnjak.

Za mladostnike, stare med 13 in18 let, sta dovolj dve uri interneta na dan. A v mnogih primerih gre za deset ur in več. Osem presežnih ur je treba nadomestiti z novimi aktivnostmi, je prepričan Klasinc.

"Objema ti ne more nič nadomestiti"

Dr. Urška Battelino, ki se ukvarja predvsem z izgorelostjo, obsesivno-kompulzivno motnjo in težavami svojcev ljudi z osebnostnimi motnjami, v zadnjem času opaža žalosten fenomen. Zaradi sporočil družbenih medijev o popolnem videzu in telesu ter življenju, ki je vedno zabavno, nekateri mladi nočejo več živeti. Misli o smrti so vedno pogostejše, ne čutijo se vredni.

Šokantno je tudi, da se je spustila starostna meja mladih, ki imajo samomorilne misli. "Prej so bili to 16, 17-letniki, zdaj pa so to že pozni osnovnošolci in osnovnošolke," ugotavlja Battelinova.

A kot pravi, v življenju ni pomembno, koliko imaš avtomobilov, hiš, denarja. Pomembno je, koliko imaš ljudi, ki so ti blizu in kakšne odnose imaš z njimi. Na koncu šteje samo to in pa, da te nekdo objame.

Vsi smo v tem 

Zaključna ugotovitev vseh prisotnih je bila, da je današnja Urška nekdo, ki se išče in lahko bi rekli, da smo vsi v istem čolnu.

Tudi povodni mož je človeško bitje, ki pa prepozna priložnost, da naše človeško iskanje izkoristi (denimo lastniki družbenih medijev, ki jih žene izključno dobiček).

"A tudi povodni mož živi v vseh nas. Kam nas vleče, pa moramo ugotoviti sami," zaključi Batellinova.

Premiera muzikala Povodni mož bo 23. avgusta (ponovitev 24. 8.) v sklopu Festivala Ljubljana v Križankah.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord