Družina, razpeta med Italijo in Slovenijo, si je ustvarila prekrasen dom v kraški hiši tipske zunanjosti in precej bolj moderne notranjosti.
Najpomembneje jim je bilo, da hiša z njimi živi, diha, se spreminja; njeno bistvo pa se skriva v skrbnem načrtovanju. Rezultat je prijeten dom, ki jim pomeni varno zavetje ter ima obenem neposreden stik z zunanjostjo, bodisi z ogromnimi steklenimi površinami in komarniki za vrata, ki so umeščeni povsod, kjer je bilo to izvedljivo, ali pa z izhodom na vrt. Hiša je zelo svetla, sonce po njej prosto potuje od jutra do večera, sence, ki ob tem nastajajo, pa rišejo svoje podobe.
Prav zaradi igre svetlobe in senc je okoli hiše nastal bazenček, ki dodatno bogati okolico z odbijanjem svetlobe. Tipska kraška zunanjost je ohranjena, prenovili so le štalo in jo povezali z dvema stavbama v obliki črke U, v notranjosti pa so si privoščili več drznega dizajna in sodobnih prostorskih rešitev. Krog, ki ga ustvarja pretok hiše, nima nikakršnih tako imenovanih mrtvih kotov ... hišo si družina prilagaja sproti, nanjo ne gledajo kot na nekaj popolnoma dokončanega in zapečatenega, največji čar bivanja je prav v njeni spremenljivosti.
V središču je veliko ognjišče, ki ga je lastnik zasnoval sam, njegovo cev, ki potuje tudi v zgornje nadstropje, pa so namerno pustili v inox dodelavi, saj se tako od nje odbija še dodatna zrcalna svetloba. Idejna zasnova ognjišča je kljubovanje hudim zimam, okoli njega pa je prostor za druženje in neprecenljive družinske dogodke. Prav to ognjišče prostor deli na dva funkcionalna prostora, poleg tega pa se tesno ob njem vije stopnišče v zgornje nadstropje.
Notranjost te unikatne in nadvse zanimive hiše bi lahko raziskovali skoraj v nedogled, saj skriva kopico odličnih kosov pohištva, oblikovalskih dodatkov in umetniških del. Tako se na primer po celotni hiši vije prava trajna razstava del slikarja in grafika Klavdija Palčiča, ki segajo v preteklost, vse tja do 60 let prejšnjega stoletja, pa do danes. Kuhinja je edini element, ki je bil že vgrajen in so se odločili, da ga obdržijo. V primeru, da bi menjali kuhinjo, je izris kuhinje zelo pomemben, se je strinjal lastnik.
Lastnik je sam oblikoval mizo in jo dal izdelati tržaškim mizarjem, poleg nje so svoje mesto našli rdeči stoli Porro, nad njimi pa sta dve beli viseči luči Foscarini iz kolekcije Twiggy. Dnevna soba ob prijetnem ognjišču, ki je popoln prostor za druženje, je obdana s Palčičevimi deli in veliko družinsko zofo Moroso na sredini. Desno, ko pogled že skoraj uide skozi veliko stekleno steno na vrt, ga pričaka še veličastna mojstrovina, talna svetilka Arco, ki sta jo za Flos leta 1962 oblikovala Achille Castiglioni in Pier Giacomo Castiglioni.
Njen bistveni del je izdelan iz posebnega italijanskega marmorja (ki je bil tudi Michelangelov najljubši), produkcija pa razen posodobitve notranje električne napeljave ostaja popolnoma enaka kot iz leta '62. Svetilka je tudi prejemnica številnih nagrad, velja za pravi kultni izdelek in je na ogled v stalni zbirki muzeja sodobne umetnosti v New Yorku.
Svetilka Brera, ki jo je prav tako oblikoval Achille Castiglioni in že 20 let navdušuje ljubitelje stilskega oblikovanja, pa je v družbi še dveh našla svoje mesto poleg klavirja. Ko pogled vseeno doseže zunanjost, je nemogoče zgrešiti dišeče citruse in vrtno pohištvo Moroso, natančneje iz kolekcije Shadowy, pod katero je podpisan Tord Boontje. Barvni vzorci so pridobljeni s tkanjem štirih barv, vsak kos je unikat, razlike v vzorcih pa ne veljajo za pomanjkljivost.
Hiša družine, ki je iskala stik z naravo sredi kraške vasice, je vsekakor dosegla optimalno združitev prijetnega domačega okolja in ljubezni do vsega lepega.
Besedilo Polona Pajk, fotografije Fulvio Grissoni
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah