Zadnji teden razmišljam samo še o zimskih čevljih. Podnevi jih zavestno iščem v modelih, ki jih prodajajo kot poletne različice (ni večjega zadovoljstva, kot v sezonskih oblačilih in dodatkih prepoznati potencialnega zmagovalca za prihajajočo sezono in ga seveda kupiti po znižani ceni).
Če s tem lovom še niste začele naj vam namignem:
iščite vseh vrst gležnjarjev z visoko peto, ki pa ne sme biti polna (vojaške, tiste po Chloé vzoru, v kombinaciji z zakovicami, z zavihki ala Alexander Wang, . . ), klasične salonarje in visoke škornje z zares tanko in vsaj deset centimetrsko peto in če verjamete, da bo Marcu in Pradi uspel preboj s špičaki, potem lahko iz arhiva zvlečete ven tudi te.
Zvečer pa z revijo v roki sanjam
o tistih luštnih Fendijevih, s povsem skrajšanim prednjim delom (nekaj podobnih modelov sem imela priložnost pomeriti v Parizu, vendar se mi je moja noga v njih zdela tako majhna, pa nosim številko 40). Pa o Diorjevih gležnjarjih z vsemi tistimi paski. Z ovčko podloženo športno različico gležnjarjev od Barbare Bui.
Potem z revijo v roki zaspim na strani s škornji, sandali in gležnjarji Sonie Rykiel in sanjam, kako je jutri že september, jaz pa v trgovini Teraplana kupujem svojo kopijo YSL škornjev in Diorjevih gležnjarjev.
Moj zadnji nakup. Kljub polni peti so sandali izredno udobni. Bo že držalo, več denarja, več muzike.
Moj predzadnji nakup, sandali- gležnarji. Izdelani so iz pitonove kože, zato z njimi ne smem v Ameriko.
Ti United Nude gležnarji pa bodo moji v septembru.
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah