Ko sem pred dnevi rdečo obleko obsodila na status vračilo, je bil najbrž eden od razlogov tudi način, oblika, kako je bila obleka poslana.
Zmečkana v napol razpadajoči vrečki. Edini znak, ki je nakazoval, da je čez celo Evropo niso vlekli za kočijo, je bila znamka Par Avion.
Sedaj najbrž že veste, da sem, kljub temu da mi slovenski oglaševalski pristop k pakiranju oziroma reklamiranju nove embalaže ni blizu (vse, kar jim uspe iztisniti, je tisti nemogoč: "Jogurt v novi embalaži."), velika ljubiteljica lepih kartonskih škatel, z veliko šumečega papirja, vrvicami in ličnimi etiketami.
Vsaj vem, kam je šel denar za poštnino oziroma čas, ki mi ga ukrade prodajalec, ko prav počasi že v tretji papir zavija pulover.
Doma imam potem pravo skladovnico teh škatel, za katere se vedno najde ravno pravi kotiček, da niso napoti, a vedno blizu oči.
